Bo Repić/Nepridiprav res ta banana na kateri bo Golobu spodrsnilo?

Aretacija spletnega vplivneža Aleksandra Repića, ki se je dogodila včeraj na letališču Jožeta Pučnika, je velika (morda celo največja) politična napaka premierja Roberta Goloba – kot pravi Jan Macarol Vrabec, je oblast z represivnim odzivom dosegla nasprotni učinek od želenega – namesto da bi vplivneža utišala, mu je zagotovila še večjo prepoznavnost in podporo.

Potem ko je spletni vplivnež Aleksandar Repić, znan pod vzdevkom Nepridiprav in z več kot 100 tisoč sledilci, minuli konec tedna sprožil burne odzive na družbenih omrežjih, se je znašel v središču javne pozornosti. Svoje sledilce je namreč pozval, naj sodelujejo v Instagram anketi premierja Robert Golob o tem, ali se v Sloveniji počutijo svobodne. Velik del sodelujočih je odgovoril negativno, anketa pa je bila kmalu zatem izbrisana.

Dogodek je sprožil medijski odziv iz krogov blizu vlade, kjer so opozarjali na Repićevo preteklost, vključno s preteklo zaporno kaznijo, ter ga skušali politično povezati celo z Janezom Janšo – kar sicer ni nenavadna praksa vladajolčih. Aleksander Repić je sicer možnost aretacije napovedal že dan prej na svojem Instagram profilu. V oddaji Planet 18 je pojasnil razloge za svojo politično aktivacijo pred volitvami ter trdil, da so ga predstavniki stranke Gibanje Svoboda prek posrednikov kontaktirali z namenom, da bi ga utišali in celo podkupili. Sedaj pa isti predstavniki trdijo, da z njegovim pridržanjem nimajo nič.

Rusija pod Alpami. Samo vprašanje kdaj bodo ljudje začeli padati skozi okna. https://t.co/9SnPi4lhs0

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) February 24, 2026

Zanimivo je, da organi pregona po večih letih niso sposobni izslediti in arteritati osebe, ki se jih povezuje z odmevnimi primeri iz preteklosti – na primer primer Smodej/Fotopub, vplivnika, ki je bil kritičen do vlade pa so lahko arterirali kar takoj – vse to kaže, da je odziv oblasti selektiven in politično motiviran. Vlada je z aretacijo ustvarila vtis, da preganja posameznika, ki opozarja na občutljive teme, s tem pa naj bi si sama sebi povzročila največjo politično škodo oziroma padec na banani – saj s takimi manevri kaže le to, da bo delo opozicije v času pred volitvami, lažje.

V sodobni digitalni dobi klasični politični pritiski ne delujejo več tako kot nekoč. Namesto utišanja lahko sprožijo še večjo mobilizacijo na družbenih omrežjih ter seveda tudi na terenu. Odziv oblasti je bil tako komunikacijsko nepremišljen in je temeljil na čustvih kot so užaljenost ter maščevanje. Vse to pa vpliva na javno mnenje pred volitvami, saj naj bi Repić iz marginalnega vplivneža postal simbol upora proti oblasti.