Bo prijateljica predsednice Nataše Pirc Musar ostala brez državljanstva? Matoz napovedal resne ukrepe

Vlada je odredila preverjanje 93 državljanov Ruske federacije, ki so od leta 2015 slovensko državljanstvo pridobili z izredno naturalizacijo.

LJUBLJANA – Po več tednih razprav o tem, kako je ruska državljanka in dolgoletna prijateljica predsednice republike Viktorija Krivolucka prišla do slovenskega državljanstva, je vlada naredila širši korak. Po poročanju portala Info360 je na predlog ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza odredila preverjanje 93 državljanov Ruske federacije, ki so od leta 2015 slovensko državljanstvo pridobili po postopku izredne naturalizacije.

Preverjanje naj bi opravile Policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS). Njihova naloga je preveriti, ali pri kateri od teh oseb obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišel v poštev odvzem slovenskega državljanstva po 26. členu zakona o državljanstvu. Ugotovitve morajo pristojnemu ministrstvu posredovati do 30. septembra 2026.

Ne gre za avtomatičen odvzem državljanstva

Pomembna je razlika: odločitev ne pomeni, da bo 93 ljudem državljanstvo odvzeto, prav tako sama po sebi še ne pomeni razveljavljanja odločitev, s katerimi so bili pred leti sprejeti med slovenske državljane.

Po veljavnem zakonu se lahko slovensko državljanstvo odvzame osebi, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, če s svojim delovanjem škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije. Zakon med razlogi med drugim navaja pripadnost organizaciji, katere dejavnost meri na rušenje ustavnega reda, ter primer, ko oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom Slovenije oziroma jim škoduje z delom v organih tuje države.

To je pomembno tudi pri razumevanju novega preverjanja: rusko poreklo ali rusko državljanstvo samo po sebi ni razlog za odvzem slovenskega državljanstva. Za morebitni nadaljnji postopek bi morali biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.

Kaj sploh je izredna naturalizacija?

Izredna naturalizacija je poseben način pridobitve slovenskega državljanstva, pri katerem so pogoji milejši kot pri običajni naturalizaciji. Uporabi se, kadar je sprejem tujca v državljanstvo v korist države, denimo zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, družbenih, nacionalnih ali podobnih razlogov.

Uredba, ki določa merila, je še bolj konkretna: izredna naturalizacija naj bi pomenila izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugemu razvoju Slovenije oziroma k povečanju njenega mednarodnega ugleda in prepoznavnosti.

Prav vprašanje, kaj je bil nacionalni interes Slovenije v konkretnem primeru Viktorije Krivolucke, je v zadnjih tednih sprožilo veliko zanimanja.

Krivolucka dobila državljanstvo leta 2016

Viktorija Krivolucka je slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo pridobila marca 2016. Ministrstvo za notranje zadeve je Dnevniku potrdilo, da je predhodno mnenje o izpolnjevanju meril za ugotavljanje nacionalnega interesa podalo takratno ministrstvo, pristojno za šport.

Primer se je znašel pod političnim in medijskim drobnogledom, ker javnosti dalj časa niso bile znane podrobnosti, na podlagi katerih je država ocenila, da je njen sprejem v državljanstvo v nacionalnem interesu.

Krivolucka je bila v Sloveniji dejavna v bovlingu, s predsednico republike Natašo Pirc Musar pa ju povezuje tudi ta šport. Mediji so njuno dolgoletno prijateljstvo podrobneje začeli obravnavati po prometni nesreči predsedničinega službenega vozila 31. julija v predoru Kastelec, v katerem je bila Krivolucka ena od sopotnic.

Nato je prišla na dan še zveza z nekdanjim obveščevalcem

Zgodba je dobila novo razsežnost, ko sta Dnevnik in avstrijska tiskovna agencija APA raziskovala rusko preteklost Krivolucke. Med drugim sta razkrila njeno nekdanjo partnersko zvezo z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja slovenske Varnostno-informativne službe. Krivolucka je zvezo z Jegličem potrdila, navedbe o svojem sodelovanju z obveščevalnimi službami pa zavrnila.

Vprašanje se je preselilo tudi v državni zbor. Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je zahtevala dokumentacijo o njeni izredni naturalizaciji. Predsednica Knovsa Janja Sluga je po seji 1. septembra povedala, da je komisija prejela le del gradiva, ne pa tudi celotne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, zakaj je obstajal interes države za podelitev državljanstva in ohranitev ruskega državljanstva.

Sova jo je že preverjala – zadržkov takrat ni bilo

Ob tem je pomembno dejstvo, da Krivolucka leta 2016 ni šla skozi postopek brez varnostnega preverjanja.

Sova je potrdila, da je bila v postopku izredne naturalizacije varnostno preverjena in da takrat niso bile ugotovljene varnostno relevantne posebnosti. Agencija je obenem pojasnila, da pozneje ni bila seznanjena z novimi relevantnimi okoliščinami, ki bi vplivale na takratne ugotovitve.

Zato novo preverjanje samo po sebi ne pomeni ugotovitve, da je bilo leta 2016 kaj narobe.

Od enega primera do preverjanja 93 ljudi

Prav časovno zaporedje pa je politično zanimivo. Razprava se je začela pri eni osebi – Viktoriji Krivolucki –, nadaljevala z vprašanji o postopku njene naturalizacije, z razpravami o morebitnih vplivih Rusije ter z obravnavo na Knovsu, zdaj pa bo pod drobnogledom celotna skupina 93 ruskih državljanov, ki so po letu 2015 slovensko državljanstvo pridobili po izredni poti.

Vlada naj bi pri svoji odločitvi upoštevala tudi spremenjene varnostne razmere po ruski agresiji na Ukrajino ter sankcije in omejevalne ukrepe proti Rusiji.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

<p>The post Bo prijateljica predsednice Nataše Pirc Musar ostala brez državljanstva? Matoz napovedal resne ukrepe first appeared on NaDlani.si.</p>