Bo Onkološki inštitut zapustil središče Ljubljane? To je v igri …

3 hours ago 9

ARTICLE AD BOX

LJUBLJANA – Prostorska stiska Onkološkega inštituta Ljubljana ni več zgolj težava, ampak postaja resna ovira pri zdravljenju bolnikov. Prostori, ki so bili tesni že ob vselitvi, danes dobesedno pokajo po šivih. Rešitev? Novogradnja – a ne tam, kjer stoji zdajšnja stavba.

“V čakalnicah ni dovolj stolov, bolniki stojijo v hodnikih, kemoterapijo prejemajo v prenatrpanih sobah, kjer primanjkuje osnovnih pogojev za dostojno zdravljenje,” opozarjajo zaposleni. Poročilo rtvslo.si izpostavlja, da prostorska stiska ne pomeni zgolj neprijetnosti – pomeni nižjo kakovost oskrbe, slabše pogoje za delo zdravnikov in dolgoročno nevarnost za bolnike.

KRIZNO STANJE, KI SE VLEČE LETO ZA LETOM

Onkološki inštitut deluje na približno 38.000 kvadratnih metrih. Premalo? Več kot jasno. Po ocenah bo že do leta 2032 potrebnih vsaj 72.807 kvadratnih metrov, do leta 2047 pa kar 84.091 kvadratnih metrov (poroča rtvslo.si). A trenutno nimajo niti dovolj prostora za dodatne naprave za magnetno resonanco in CT, kaj šele za razširitev laboratorijev ali presejalnih programov.

“Pogovarjamo se o kratkoročnih in dolgoročnih rešitvah,” pravijo na Onkološkem inštitutu. Kratkoročna rešitev je nadgradnja stavbe H in gradnja stavbe R, kar bi prineslo 9.699,80 kvadratnega metra dodatnih prostorov. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno junija 2023, a projekt ni zaživel.

Zakaj? “Razpis za izvajalca del še ni bil zaključen, prav tako ni bilo zagotovljenih vseh finančnih sredstev,” pojasnjujejo na inštitutu. Ministrstvo za zdravje je sicer odobrilo 4,8 milijona evrov, a to je zgolj za začetek del. Celoten projekt bo stal precej več.

SELITEV NA OBROBJE LJUBLJANE – JE TO PRIHODNOST?

Vendar pa vsi vpleteni vedo – trenutna lokacija dolgoročno ni trajnostna. Potencialnih rešitev je več, a najbolj resno razmišljajo o preselitvi na obrobje Ljubljane.

Zakaj? Enostavno. Bolnišnica bi na novi lokaciji lahko rasla v skladu s potrebami. Dostop bi bil boljši za bolnike iz vse Slovenije, parkirišč bi bilo dovolj, povezave z avtocesto pa boljše.

“Obstoječa infrastruktura omejuje rast bolnišnice. Potrebujemo sodobne prostore, ki bodo omogočali pravo čakalniško izkušnjo, primerne ambulante in več laboratorijskih kapacitet,” poudarjajo na inštitutu.

Selitev bi bila logična tudi z vidika UKC Ljubljana, ki bi tako lahko razširil svoje prostore na zdajšnji lokaciji Onkološkega inštituta.

PROSTORSKA STISKA = SLABŠA OSKRBA

Pomanjkanje prostora ni zgolj administrativni problem. Ima konkretne posledice:

Bolniki čakajo v vrstah, tudi po hodnikih in stopniščih.
Osebje dela v prepolnih ordinacijah, kjer pogosto ni niti okna za ustrezno prezračevanje.
Laboratoriji ne zmorejo obdelati tolikšnega števila vzorcev, kar podaljšuje čakalne dobe.
Presejalni programi so omejeni, kar pomeni, da so nekateri raki odkrijeni prepozno.

“To ni samo vprašanje udobja, ampak vprašanje ŽIVLJENJ,” so jasni v združenju bolnikov z rakom (poroča europacolon.si). Poudarjajo, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki ima zgolj en osrednji onkološki center – in ta je prostorsko povsem neprimeren.

KDAJ SE BO NEKAJ SPREMENILO?

To se sprašujejo vsi vpleteni – od zdravnikov do bolnikov in njihovih svojcev. Gradnja nove bolnišnice ni nekaj, kar se zgodi čez noč, a brez resne odločitve in takojšnjih ukrepov bo Onkološki inštitut le še bolj zaostal za potrebami družbe.

Bo oblast ukrepala? Bo za projekt zagotovljen denar? Kje bo nova lokacija? Vprašanja ostajajo odprta.

Ena stvar pa je jasna:

Onkološki inštitut je ključna ustanova za slovenske bolnike z rakom – in si zasluži prostore, ki bodo omogočali najboljšo mogočo oskrbo.

Pripravil: N. Z.

Vir: