Bo letos res manj kostanja? Na tleh komaj kaj ježic, plodovi majhni ali črni

Če je soditi po opažanjih z več različnih lokacij, letošnja kostanjeva sezona vsaj ponekod ne kaže najbolje. Na eni lokaciji so bile 6. oktobra na tleh le redke in zelo majhne ježice, nekaj sto metrov nižje so bile še vedno zelene in drobne na drevesu, na tretjem mestu pa so bili kostanji majhni in po odprtju črni.

Takšna slika je lahko povezana z letošnjo sušo in pomanjkanjem talne vlage, vendar iz treh lokacij še ni mogoče sklepati, da bo kostanja malo po vsej Sloveniji. Razmere se lahko močno razlikujejo glede na lego, tla, količino padavin in posamezno drevo.

Najbolj občutljiv je prav čas, ko se plod polni

Pri kostanju voda ni pomembna samo spomladi. Veliko pomeni tudi pozno poleti, ko se plodovi razvijajo in povečujejo.

Raziskave na evropskem kostanju kažejo, da je obdobje od avgusta do septembra posebej pomembno za rast plodov. Pri drevesih brez namakanja so bili pridelek, razvoj plodov in njihova velikost slabši kot pri dobro preskrbljenih drevesih. V eni od raziskav so ob pomanjkanju vode plodovi ostali majhni tudi takrat, ko je bilo listje še videti razmeroma dobro.

To je zelo podobno temu, kar lahko letos opazimo v gozdu: krošnja je lahko na videz še normalna, ježice pa se niso razvile do običajne velikosti.

Leto 2026 je bilo poleti tudi pri nas izrazito suho. Ministrstvo za kmetijstvo je avgusta zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in nadpovprečno visokih temperatur opozarjalo na izrazito pomanjkanje talne vlage.

Bo letos manj kostanja? Foto: Vse za moj dan

Majhne ježice so lahko opozorilni znak

Če je ježica v začetku oktobra še zelo majhna, to samo po sebi še ne pomeni, da v njej ne bo uporabnega ploda. Kostanj ne dozori povsod istočasno, višja in hladnejša lega je lahko precej poznejša od nižje.

Bolj zaskrbljujoča je kombinacija več znakov: malo ježic, zelo majhni plodovi in prazna ali poškodovana notranjost. Večina je majhnih, zato je opažanje zanimivo predvsem v primerjavi z istim rastiščem v prejšnjih letih. Prav takšna lokalna primerjava je pogosto uporabnejša od enega samega posnetka.

Kaj pomeni, če je kostanj znotraj črn

Črna notranjost ni nujno posledica samo suše.

Takšni plodovi so lahko poškodovani zaradi gnitja, gliv, žuželk ali drugih težav med razvojem in po odpadanju. Če so kostanji že ob odpiranju mehki, temni ali neprijetnega vonja, jih ne uživamo.

Sušni stres pa lahko oslabi razvoj ploda in zmanjša njegovo velikost, zato je povsem mogoče, da se težave letos na nekaterih rastiščih prekrivajo.

Kostanj, jesenski sadež

Ne bi še odpisali celotne sezone

Datum 6. oktober je za marsikatero kostanjevo rastišče že dovolj pozen, da bi pričakovali precej ježic na tleh. Vendar so med posameznimi legami velike razlike.

Drevo na bolj vlažnih, globljih tleh lahko naredi precej boljši pridelek kot drevo nekaj sto metrov stran na suhi in plitvi zemlji. Tudi raziskave kažejo, da je evropski kostanj občutljiv na pomanjkanje vode in da so boljše zaloge talne vode pomembne za njegovo rast.

Zato bo najbolj poveden naslednji teden ali dva. Če bodo tudi po prvi večji seriji odpadlih ježic plodovi drobni, prazni ali črni, bo mogoče precej bolj zanesljivo govoriti o slabi lokalni sezoni.

Za zdaj pa kaže nekaj precej jasnega: letošnja suša je imela vse pogoje, da vpliva tudi na velikost in razvoj kostanjev, vendar je še prezgodaj, da bi na podlagi nekaj lokacij razglasili slabo letino za vso Slovenijo.

Objava Bo letos res manj kostanja? Na tleh komaj kaj ježic, plodovi majhni ali črni se je pojavila na Vse za moj dan.