Bo Državni zbor končno zaprl poglavje povojnih pobojev in vrnil dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?

Državni zbor danes na izredni seji obravnava predlog sprememb zakona, s katerim želi koalicija 17. maj ponovno določiti kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Predlog hkrati predvideva tudi pietetni pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na ljubljanskih Žalah. 

Predlog sprememb prihaja iz vrst SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokus. Predlog ponovno uvaja dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga vlada Janeza Janše razglasila maja 2022. Leto pozneje ga je vlada Roberta Goloba odpravila, kar pomladni politični pol še danes označuje za ideološko potezo in zanikanje zgodovinskega spomina.

Poleg simbolnega vidika novela odpira tudi vprašanje dostojnega pokopa žrtev iz prikritih grobišč. Predlagatelji želijo, da se posmrtni ostanki trajno in pietetno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani. Temu ostro nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki vztraja, da so Žale namenjene prebivalcem prestolnice, sicer pa trdi, da za to ni prostora.

Poslanci SDS in NSi so v razpravi poudarili predvsem vprašanje pietete, človekovega dostojanstva in pravice svojcev do groba.

Aleš Hojs (SDS) je povedal: “Smrt je bolečina živih. Tisti, ki vemo, kje počivajo naši bližnji, lahko prižgemo svečo, se poklonimo njihovemu spominu in vsaj deloma ublažimo to bolečino. Mnoge družine te možnosti še danes nimajo. Prav zato je pomembno, da država omogoči dostojen pokop vseh žrtev prikritih grobišč – ne zaradi politike, ampak zaradi pietete, človečnosti in spoštovanja do svojcev.”

.@aleshojs : Smrt je bolečina živih. Tisti, ki vemo, kje počivajo naši bližnji, lahko prižgemo svečo, se poklonimo njihovemu spominu in vsaj deloma ublažimo to bolečino. Mnoge družine te možnosti še danes nimajo.

⚖️ Prav zato je pomembno, da država omogoči dostojen pokop vseh… pic.twitter.com/sfXvvv6P4F

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 26, 2026

Tudi Jožef Lenart (SDS) poudarja pomen pravice do groba: “Pravica do groba, pietete in spomina je ena zadnjih meril človečnosti. Poslanci smo predstavniki vseh ljudi – tudi svojcev žrtev prikritih grobišč, ki desetletja čakajo na dostojen pokop svojih bližnjih. Če svojci želijo, da njihovi pokojni počivajo na Žalah v Ljubljani, potem bi morali njihovo voljo spoštovati. Nihče si ne želi, da bi mu bilo onemogočeno pokopati svoje starše ali stare starše tam, kjer so živeli in kamor sodijo po želji družine.”

.@AlenkaJerajSDS : Pravica do groba in pravica svojcev, da vedo, kje počivajo njihovi bližnji, sta temeljni človekovi pravici. Dejstvo, da 81 let po vojni številne žrtve še vedno nimajo dostojnega pokopa, je nedopustno.

⚖️ V Sloveniji je bilo evidentiranih več kot 700 prikritih… pic.twitter.com/jtUdblDQMI

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 26, 2026

Alenka Jeraj (SDS) ob tem opozarja, da številne žrtve tudi 81 let po vojni še vedno nimajo dostojnega pokopa: “Pravica do groba in pravica svojcev, da vedo, kje počivajo njihovi bližnji, sta temeljni človekovi pravici. Dejstvo, da 81 let po vojni številne žrtve še vedno nimajo dostojnega pokopa, je nedopustno. V Sloveniji je bilo evidentiranih več kot 700 prikritih grobišč, številne žrtve pa še vedno čakajo na pokop. Komisija za prikrita grobišča je v vseh teh letih opravila pomembno delo, a napredek je bil pogosto odvisen od politične volje posameznih vlad. Novi zakon prinaša natančnejše rešitve glede identifikacije žrtev, sodelovanja svojcev ter vloge pristojnih institucij. Namen je jasen – da po desetletjih končno omogočimo dostojen pokop, pieteto in mir svojcem”

Močan poudarek na civilizacijskem vprašanju odnosa do mrtvih izpostavlja tudi Iva Dimic (NSi): “Ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temelju naše civilizacije. Kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih? Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin, tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja.”

Ž. K.