Blagoslov velikonočnih jedi v Župniji Domžale

Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek po svoji smrti na križu. Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »Božje okolje« in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga. Meso simbolizira Jezusovo telo, rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, hren žeblje, kruh in ostala peciva pa Jezusovo trnjevo krono. Kristjani se spominjamo, kako se je Jezus po svojem vstajenju prikazal apostolom in z njimi jedel. Spoznali so ga po lomljenju kruha. Obredje velike sobote se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo: bedenjem in veselim pričakovanjem vstajenja s slavjem luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesele aleluje (hvalnice vstalemu Kristusu).

Na veliko soboto, 4. april 2026, so se po vseh cerkvah blagoslavljala velikonočna jedila. Zjutraj je duhovnik blagoslovil velikonočni ogenj, posebno simboliko pa ima blagoslov velikonočnih jedil, ki jih je blagoslovil popoldan. Bogoslužje pred paviljonom na večnamenski ploščadi pri cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah je vodil mag. Klemen Svetelj, ki je blagoslovil velikonočne jedi, katere niso samo jed, ampak tudi znamenja z globoko simboliko.

Tako je kruh znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Pirhi simbolizirajo pet Jezusovih ran oziroma kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in se prikaže na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju razprl. Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Potica pa spominja na Kristusovo krono. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Na dan žalosti in smrti, veliki petek, je Jezus pred nami kot najbolj trpeči, mož bolečin, pred katerim se pogled v grozi umakne, ker pamet onemi pred nesmiselnostjo gorja, ki je bilo Nedolžnemu naloženo. V Jezusu vidimo tistega, ki je naše grehe in odpustitve nesel na križ. Šlo mu je slabše kot nam, da bi v nas bilo upanje. Toda upanje potrebuje tudi čas. Velika sobota je čas čakanja in pričakovanja.

Kot žerjavica pod pepelom ognja, ki ga blagoslovimo na veliko soboto zjutraj, tli v nas pričakovanje trenutka, ko se bo razodelo Življenje, ki premaguje smrt. In kar je najboljša novica za nas, to življenje se daruje tudi nam. Ne le v veselju velikonočnega praznovanja, ko vstali Zveličar svoje učence potolaži: »Ne bojte se! Jaz sem.« Njegovo življenje se nam daruje neprestano, še posebej občuteno pa v zakramentih.

Žalostna napoved z zadnje večerje: »Še malo in me ne bo več med vami,« se nadaljuje tudi v njegovih besedah: »To je moje telo … To je kelih moje krvi … To delajte v moj spomin.« Spomin, ki je živ, ki nam prinaša živega Jezusa Kristusa v sveti evharistiji. Naj bodo skrivnosti velike noči vsem vam in vašim bližnjim tolažba, spodbuda in navdih. Tolažba, ker Kristus premaguje vse, kar nas na zunaj ali v naših dušah mori. Spodbuja nas, da veselje nad življenjem delimo tudi z drugimi. In navdihuje nas, da bi tudi v ljubezni in hvaležnosti za njegovo živo navzočnost v evharistiji postajali znanilci veselja in upanja v svetu, sredi življenja.

Zvečer ob 19. uri bo potekala slovesna vigilija. S seboj prinesite sveče, saj bomo pri vigiliji obnovili krstne obljube. Velikonočno praznovanje verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

V nedeljo, 5. april 2026, pa bomo obhajali največji praznik krščanstva: Veliko noč – praznik Jezusovega vstajenja. Vstajenjsko sveto mašo in procesijo bomo imeli ob 6.30, slovesne svete maše bodo potem še ob 8.30, 10.00, 11.30 in zvečer ob 19.00.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

The post Blagoslov velikonočnih jedi v Župniji Domžale appeared first on domžalec.si.