Black Cube: Delovanje najbolj kontroverzne zasebne obveščevalne agencije na svetu

Predstavljajte si naslednje: ste tarča preiskave. Naenkrat vas kontaktira predstavnik uspešnega investicijskega sklada iz Londona, ki vam ponuja posel življenja. Sestanek poteka v luksuzni restavraciji, sogovornik je šarmanten, razgledan in v vašem jeziku govori o skupnih interesih. V resnici je ta oseba operativec pod lažno identiteto (t.i. “avatar”), podjetje, ki ga zastopa, obstaja le na spletu, vi pa ste pravkar na skrito napravo v njegovi aktovki izrekli priznanje, ki vas bo stalo kariere ali svobode.

To ni teorija zarote. To so metode, s katerimi Black Cube dobiva bitke v večmilijardnih gospodarskih sporih, pri iskanju skritega premoženja v davčnih oazah in pri diskreditaciji nasprotnikov svojih naročnikov.

Dosje škandalov: Od Weinsteina do Romunije

Čeprav agencija trdi, da deluje strogo v okviru lokalnih zakonodaj, so njihova pota polna pravnih in etičnih minskih polj.

• Primer Harvey Weinstein: Najbolj razvpit primer ostaja njihovo sodelovanje s padlim filmskim mogotcem Harveyjem Weinsteinom. Ko so se nad njim začeli zbirati oblaki obtožb o spolnih zlorabah, je Black Cube poslal svoje agentke, da bi se pod krinko novinark ali bork za pravice žensk približale žrtvam (npr. Rose McGowan). Cilj? Ugotoviti, kdo bo spregovoril, in te ljudi utišati ali kompromitirati. Ko je afera leta 2017 izbruhnila, je Black Cube postal sinonim za umazano delo najvišjega ranga.

• Operacija v Romuniji: Nič manj odmevna ni bila operacija v Romuniji. Leta 2016 sta bila njihova uslužbenca aretirana zaradi ustrahovanja in poskusa vdora v komunikacije Laure Kövesi, takratne vodje romunskega protikorupcijskega urada. To je bil redek trenutek, ko so se operativci “v senci” ujeli v mrežo države, ki so jo poskušali spodkopati.

Etično brezno: Orožje za najem

Black Cube se v svoji obrambi pogosto sklicuje na to, da pomagajo razkrivati korupcijo in da so njihovi dokazi zakoniti. V nekaterih primerih so dejansko pomagali podjetjem, ki so bila žrtve mednarodnih goljufij. Toda problem nastane, ko se takšna moč uporabi brez kakršnega koli demokratičnega nadzora.

Državne obveščevalne službe (kot je npr. slovenska SOVA ali ameriška CIA) so podvržene parlamentarnemu nadzoru, zakonom in javni odgovornosti. Black Cube je odgovoren le svojemu naročniku in svojemu bančnemu računu. Za primerno ceno postanejo orožje, ki ne izbira sredstev.

V dobi, kjer so informacije vredne več kot nafta, bo povpraševanje po storitvah, kot jih ponuja Black Cube, le še naraščalo. Tradicionalno pravo in policijske preiskave so pogosto prepočasne za dinamičen svet globalnega kapitala. Tu nastopi “črna kocka” – hitra, učinkovita in neusmiljena.

Vendar pa primeri iz Slovenije, Romunije in ZDA kažejo, da se družba začenja zavedati nevarnosti privatizacije špijonaže. Meja med legitimnim zbiranjem poslovnih informacij in nevarnim spodkopavanjem institucij je bila prestopljena. Ali bo mednarodna skupnost našla način, da regulira te “špijone za najem”, ali pa se bomo morali navaditi na svet, kjer je resnica le stvar tistega, ki si lahko privošči boljšo agencijo, ostaja glavno vprašanje prihodnosti.

Black Cube ni le podjetje. Je simptom časa, v katerem živimo – časa, kjer zasebnost ne obstaja več in kjer je vsak vaš stik z neznancem lahko del skrbno načrtovane operacije. Naslednjič, ko boste prejeli sumljivo dobro poslovno ponudbo, se morda vprašajte: Kdo dejansko sedi na drugi strani mize?