Birokratski pesek v oči v Ilirski Bistrici: Župan dr. Gregor Kovačič napihuje občinsko upravo z izgovori o projektih, račune pa plačujejo domači davkoplačevalci

Občina Ilirska Bistrica pod vodstvom župana dr. Gregorja Kovačiča se očitno sooča z resnimi težavami pri pojasnjevanju vrtoglave rasti stroškov dela v občinski upravi.

Ko smo jih soočili z dejstvom, da se občinski aparat debeli, so se zatekli k birokratskemu sprenevedanju in izgovorom, da so številke za leto 2026 zgolj “najvišji dovoljeni obseg v kadrovskem načrtu” in da bo dejanska poraba znana šele v prihodnosti.

Toda uradni Zaključni račun za leto 2025, ki predstavlja že porabljen davkoplačevalski denar in ne le načrtov, kaže na neizpodbitno dejstvo je, da so se stroški plač, drugih izdatkov zaposlenim in prispevkov delodajalca na postavki 4000601 med letoma 2022 in 2025 nominalno povečali za 448.667 evrov oziroma za 46,67 odstotka – z 961.365 evrov [Zaključni račun 2022, str. 59] na 1.410.032 evrov [Zaključni račun 2025, str. 34]. Občina se torej že zdaj duši v birokratskih stroških, a kljub temu za leto 2026 ohranjajo načrtovan skok na 1.747.519 evrov [Proračun 2026, str. 23], kar bi pomenilo skoraj 82-odstotno povečanje načrtovanih sredstev glede na realizacijo z začetka mandata. Ob že realiziranem 46,67-odstotnem povečanju stroškov dela občina za leto 2026 načrtuje še višji znesek.

Zavajanje z “evropskimi” projekti: Račun že plačujejo bistriški davkoplačevalci!

Na občini so priznali, da so od začetka leta 2023 zaposlili uslužbence, za katere javnosti zatrjujejo, da niso financirani iz občinskega proračuna, temveč so sredstva zagotovljena izključno iz projektov (Life for Lifelines, Transdinarica in Logica). Toda podroben pregled dokumentov razkriva bolj kompleksno sliko, iz katere lahko razberemo, da trditev občine: »Plače sodelavcev, zaposlenih na projektih, niso financirane iz občinskega proračuna, temveč so zagotovljene iz pridobljenih projektnih sredstev.«, ne drži.

• Projekt LIFE for Lifelines: V letu 2026 so za ta projekt načrtovani stroški dela v višini 49.865 evrov [Proračun 2026, str. 33]. Po uradnem dokumentu Načrta razvojnih programov (NRP) je vseh načrtovanih 248.524 evrov za ta projekt v letu 2026 knjiženih pod lastna sredstva občine (PV-LS) [Proračun 2026, str. 88], medtem ko neposredni transferji iz državnega proračuna (PV-TDP) v tem letu znašajo 0 evrov [Proračun 2026, str. 88]. Čeprav dokumenti potrjujejo 60-odstotno sofinanciranje projekta iz programa LIFE, letna razporeditev prejemkov občanom ne daje jasne slike o tem, kdaj in koliko sredstev bo dejansko povrnjenih. Del sredstev za plače je res sofinanciran iz EU, ne pa celota – preostanek namreč neizogibno predstavlja neposredno breme za občinski proračun.

• Projekt Transdinarica 2: V letu 2026 mora občina za ta projekt iz lastnega proračuna zagotoviti 20-odstotni delež sofinanciranja [Proračun 2026, str. 86], celotno financiranje projekta pa se izteče 31. 12. 2027.
• Projekt Logica: Projekt je bil v letu 2026 vključen naknadno, postavka pa se je financirala tudi s prerazporeditvami iz splošne proračunske rezervacije [Polletno poročilo 2026, str. 11]. Kljub temu, da je za projekt načrtovanih 80 % evropskih prihodkov, “projektne zaposlitve” zelo pogosto prinašajo tudi določen delež sofinanciranja s strani občine.

Evropska sredstva slej ko prej usahnejo, določen delež in tveganja pa vedno ostanejo na ramenih bistriških davkoplačevalcev. Župan, ki skrbi za dolgoročno finančno vzdržnost Občine, bi se moral tega zavedati.

Izgovori o invalidski kvoti in zapravljenih tisočih evrov: Vrtec bi bil lahko občutno cenejši!

V svojih pojasnilih so na občini zapisali, da so eno izmed novih zaposlitev izvedli zaradi izpolnjevanja zakonske kvote zaposlovanja invalidov, da bi se izognili plačilu državi. Tudi tu gre za prozoren izgovor. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov namreč delodajalcem omogoča t. i. nadomestno izpolnitev kvote. To pomeni, da bi lahko občina zgolj ohranila poslovno pogodbo z invalidskim podjetjem, ki jo je v prejšnjem mandatu že imela. S tem bi zakonsko obveznost izpolnila brez novih stalnih delovnih mest in brez dodatnega napihovanja mase plač.

Uradni podatki kažejo, da povprečni letni strošek na zaposlenega znaša desetine tisoče evrov

Da bi razumeli absurdnost takšnih prioritet: če bi občina ta znesek namesto za kadrovsko širitev namenila za dodatno subvencioniranje predšolske vzgoje, bi lahko cene položnic za vrtec vsem staršem občutno znižali! Namesto razbremenitve mladih družin z nižjimi oskrbninami se denar raje usmerja v pisarniške mize.

“Sistemski izgovori” ne pojasnijo skoraj polmilijonskega povečanja mase plač

Namesto jasne prevzete odgovornosti za povečanje mase plač, se na občini branijo z zakonskimi obveznostmi – od rednih napredovanj, uskladitev plačnih razredov do prispevka za dolgotrajno oskrbo. Čeprav te sistemske spremembe v javnem sektorju seveda obstajajo, dejstva kažejo, da je bilo na dan 31. 12. 2022 v upravi 36 javnih uslužbencev [Zaključni račun 2022, str. 669], na dan 31. 12. 2025 pa je to število naraslo na 41 javnih uslužbencev in enega funkcionarja [Zaključni račun 2025, str. 554]. To pomeni povečanje za 5 oseb oziroma skoraj 14 odstotkov.

Gregor Kovačič, Alenka Bratušek in Saša Likavec Svetelšek. (Foto: STA)

Kje so merljivi rezultati investicij?

Ko smo vodstvo občine vprašali po konkretnih in merljivih dosežkih , ki jih je občina dosegla z dodatnim zaposlovanjenm, so nas cinično napotili na “spletno stran”. Vpogled v uradne dokumente pa razkrije naslednjo sliko o vodenju investicij:

• Stanovanja za mlade (soseska Pod hribom): Vsi dosedanji izdatki v višini 373.007 evrov v letih 2025 in prvem polletju 2026 [Zaključni račun 2025, str. 47 in Polletno poročilo 2026, str. 37] so se porabili za pripravo projekta in spremljajoče aktivnosti (geodetske odmere, projektna dokumentacija, natečaj in čiščenje območja). Gradnje še ni.
• Športni center Trnovo: Občina je oceno celoletne realizacije v letu 2026 močno znižala, in sicer za 53 odstotkov glede na veljavni načrt – z načrtovanih 3.444.497 evrov na 1.616.136 evrov [Polletno poročilo 2026, str. 93], pri čemer se poraba sredstev prestavlja tudi v leto 2027.
• Telovadnica Podgrad: Čeprav so se pri projektu energetske sanacije obstoječe telovadnice v Podgradu v polletju porabila le minimalna sredstva, občina začetek konkretne izvedbe prenaša na drugo polovico leta.
• Nerealizirana infrastruktura: Projekti, kot je Občinski zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, so v letu 2025 beležili vrednost 600.000 evrov in ob tem ničelno realizacijo [Zaključni račun 2025, str. 101]. Prenova cestnega odseka Sabonje [Polletno poročilo 2026, str. 102] v prvem polletju 2026 prav tako beleži 0 evrov porabe, saj je izvedba načrtovana za drugo polovico leta. Tudi pri prepotrebnem urejanju kanalizacije v aglomeraciji Ilirska Bistrica, za katerega je bilo v letu 2026 načrtovanih 830.392 evrov, polletno poročilo 2026 beleži natanko 0 evrov realizacije [Polletno poročilo 2026, str. 90], izvedba pa je uradno prestavljena v leto 2027.

Občina merljivih učinkov dodatnih zaposlitev ni predstavila, posebne analize učinkovitosti pa ni izvedla

Vrhunec odtujenosti pa predstavlja odgovor občine: “Občina v tem mandatu ni izvajala posebne strokovne analize učinkovitosti organizacije občinske uprave, saj takšna analiza ni predvidena niti zahtevana v veljavnih predpisih.” Za lokalno oblast nominalno povečanje stroškov očitno ni razlog, da bi nam pojasnila kako preverja  lastno učinkovitost.

Odgovori Občine Ilirska Bistrica potrjujejo obstoj sistema, kjer se stroški uprave zvišujejo, odgovornost za premike pa se prelaga na državne predpise. Čas bi bil, da občinsko vodstvo začne z oprijemljivimi rezultati upravičevati denar občanov.

(Uporabljene okrajšave nazivov uradnih dokumentov: Zaključni račun: Zaključni račun proračuna Občine Ilirska Bistrica; Proračun: Odlok o proračunu Občine Ilirska Bistrica; Polletno poročilo: Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Ilirska Bistrica v prvem polletju leta)

C. R.

Članek je ustvarjen s pomočjo umetne inteligence