Bi lahko novi papež prišel iz Afrike ali Azije?

Bi lahko novi papež prišel iz Afrike ali Azije?

Po smrti papeža Frančiška 21. aprila se katoliška cerkev pripravlja na enega svojih najpomembnejših trenutkov: konklave, na katerem bodo izvolili 267. papeža. Medtem ko 1,4 milijarde katoličanov na svetu čaka na beli dim iz Sikstinske kapele, se pojavljajo ugibanja o tem, kdo bo nasledil progresivnega papeža. Vendar pa se priprave stopnjujejo, zato ostajajo celo kardinali, ki so zadolženi za izbiro naslednjega voditelja Cerkve, negotovi, saj jih vežejo tradicija, skrivnostnost in teža razdeljene institucije.

Konklave, ki se bo začel 7. maja, bo v Sikstinski kapeli privabil 133 kardinalov, mlajših od 80 let, da bi oddali svoje glasove. Ti elektorji, ki prihajajo iz 72 držav s petih celin, odražajo papeževa prizadevanja za bolj globalno Cerkev, saj jih je 53 iz Evrope, 37 iz Amerike, 23 iz Azije, 18 iz Afrike in 4 iz Oceanije. Zaradi te raznolike sestave, ki jo je oblikovalo Frančiškovo imenovanje 108 od 135 volilnih upravičencev, je napovedovanje izida še bolj zapleteno kot kdaj koli prej. »Stari rek: ‘Kdor vstopi v konklave kot papež, odide kot kardinal,’ drži,« je dejal vatikanski analitik Marco Politi v pogovoru za Associated Press. »Dinamika v konklavu je nepredvidljiva.«

Cerkev na razpotju

Papež Frančišek, prvi latinskoameriški papež, je zapustil zapuščino reform, zavzemajoč se za vključenost, okoljsko skrb in dialog z marginaliziranimi skupnostmi, vključno z verniki LGBTQ+. Vendar pa so njegova liberalna nagnjenja sprožila napetosti s konservativnimi frakcijami in ustvarila polarizirano Cerkev. Naslednji papež bo podedoval občutljivo ravnotežje: nadaljevanje Frančiškovih reform ali vrnitev k tradicionalni doktrini.