Berlinski paradoks: verouk je za levico sprejemljiv – če ni krščanski

Po smrtonosnem islamističnem terorističnem napadu na berlinskem shodu v podporo skupnosti LGBTQ+ je berlinski župan Kai Wegner predstavil predlog, ki je sprožil burne odzive. Namesto vrnitve h krščanski tradiciji želi v javne šole uvesti islamski verouk, saj meni, da bi tako preprečili radikalizacijo mladih muslimanov.

Predlog je za mnoge paradoksalen. V številnih evropskih državah je namreč krščanski verouk prepovedan ali omejen zdaj pa se kot odgovor na islamistični terorizem predlaga širitev islamskega verskega pouka.

Kai Wegner je pojasnil, da se mladi pogosto radikalizirajo v neuradnih “garažnih” oziroma “dvoriščnih” mošejah, ki niso pod nadzorom države. Po njegovem bi lahko učitelji islamskega verouka v javnih šolah predstavljali protiutež skrajnim interpretacijam islama, saj bi poučevali po državnem programu in pod državnim nadzorom. Hkrati je pozval k strožjemu nadzoru nad radikalnimi mošejami in njihovemu zaprtju.

Pri tem pa strokovnjak za islam Bülent Ucar z Univerze v Osnabrücku dvomi v to. Opozoril je, da je zavračanje homoseksualnosti med muslimani zelo razširjeno in skladno s stališči vseh glavnih smeri islamske teologije. Tudi Mahmoud Jaraba z Univerze v Erlangnu in drugi strokovnjaki delijo podobno mnenje ter opozarjajo, da bi se radikalizacija mladih v prihodnje lahko celo okrepila.

Napad islamista na parado ponosa. Foto: AFP

Katoliški verouk kot del evropske tradicije

Pravzaprav gre za vprašanje odnosa Evrope do lastne verske dediščine. Krščanstvo velja za enega ključnih temeljev evropske civilizacije, prava, kulture in izobraževanja. Kljub temu je v nekaterih državah javna razprava o krščanskem verouku pogosto precej bolj zadržana kot razprava o vključevanju drugih religij v javni prostor. Čeprav imajo mnoge države po Evropi možnost verouka v javnih šolah, pa v Sloveniji ni tako. Slovenija ima bistveno drugačen model kot večina Evrope. Konfesionalni verouk v javnih osnovnih in srednjih šolah ni dovoljen, zato ga izvajajo izključno verske skupnosti zunaj šolskega sistema.

Verouka katoliške cerkve, kot podstati moderne Evrope – nikakor ne.

Verouka prišlekov – da, kot resitev kulturnega dialoga. 🤬🤬🤬🤬🤬

Bruna v očesu level unbelievable. pic.twitter.com/dEtWZcz7FX

— Marko, cinik. (@MarkoLisec) July 29, 2026

 Paradoks

Medtem ko je v številnih državah razprava o krščanskem verouku že leta občutljiva tema, se po islamističnem terorističnem napadu kot ena od možnih rešitev za preprečevanje radikalizacije predlaga uvedba islamskega verouka v javnih šolah. Gre za paradoks, saj je katoliški verouk, ki je bil stoletja del evropske izobraževalne in kulturne tradicije, pogosto deležen omejitev ali nasprotovanja, medtem ko se islamski verouk predstavlja kot sredstvo za boljšo integracijo in preprečevanje radikalizacije. Zato razprava le vprašanje šolskega sistema, ampak tudi vprašanje evropske identitete.

Sara Kovač