Banka Slovenije napoved letošnje gospodarske rasti znižala na odstotek

Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 1,3 na 1,0 odstotka. Prihodnje leto naj bi se dvignila na 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar.

Rast se bo prihodnje leto dvignila na 2,2 odstotka, leta 2027 na 2,4 odstotka, leta 2028 pa se bo spustila na 2,1 odstotka. Gospodarska rast bo po besedah namestnika guvernerja Primoža Dolenca letos relativno šibka. “V naslednjem letu se bo po napovedih ponovno dvignila na dva odstotka in bo v nadaljevanju napovednega obdobja presegla rast evrskega območja,” je povedal. Skozi celotno obdobje bo rast nekoliko pod potencialno rastjo, kar pomeni, da bomo imeli rahlo negativno proizvodno vrzel, je dodala Brezigar.

Tudi inflacija bo nekoliko višja kot v evrskem območju. Razlika je pogojena zlasti z gibanji cen hrane in storitev. Letos bo inflacija v povprečju znašala 2,5 odstotka, leta 2026 se bo spustila na 2,3 odstotka, leta 2027 na 2,2 odstotka. “Do leta 2028 se bo približala inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih in hkrati ravni inflacije v evrskem območju,” je ocenil Dolenc. Napovedi spremljajo tveganja v zunanjetrgovinskem okolju, geopolitična tveganja in tveganja tudi v domačem okolju, povezana predvsem z dolgoročnimi strukturnimi izzivi.

Glede na danes objavljene gospodarske napovedi bo Slovenija letos dosegla najnižjo rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije. V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vlogo države, od leta 2027 naprej pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna.

Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala. Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela.

Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka.

Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno nekoliko povišala in bo konec leta znašala 2,5 odstotka. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo.

Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane, je povedala Brezigar.