Badovinac: Brez umetnikov z izjemnimi dosežki težko napisati zgodovino in graditi prihodnost naroda (III) (tema)

Prihajajočemu referendumu o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke nasprotujejo sindikati s področja kulture in v društvu Asociacija, pa tudi predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Brez izjemnih dosežkov na področju kulture in umetnosti je težko napisati zgodovino in tudi graditi prihodnost naroda, meni.

Predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki podeljuje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, Badovinac je v izjavi za STA pred začetkom referendumske kampanje izpostavila, da bo v primeru, če bo referendum uspel, v veljavi ostal zakon iz leta 1974, izjemne pokojnine pa se bodo zato še naprej dodeljevale pod manj preciznimi kriteriji, kot jih določa novi zakon. Dodala je, da umetniki dobivajo nagrade in priznanja povsod po svetu, dodatke k pokojninam za izjemne dosežke pa pri nas dobivajo tudi športniki in temu nihče ne nasprotuje, čeprav ti med kariero zaslužijo neprimerno več kot umetniki, ki so pretežno prekarci.

Vsak narod mora po njenih besedah skrbeti za umetnike in jih primerno nagrajevati, a brez izjemnih dosežkov na področju kulture in umetnosti, je, kot je dodala, težko napisati zgodovino kot tudi graditi prihodnost naroda.

Ravnanje SDS okoli zakonodajnega referenduma je zanjo precedens, saj nikoli prej v novejši slovenski zgodovini nacionalna kultura in umetnost nista bili tako brutalno zmanipulirani za predvolilni interes ene politične stranke in nikoli prej ni bilo tako zlorabljeno eno umetniško delo, kot je bilo delo Maje Smrekar.

Potegnila je tudi vzporednico z razstavo Izrojena umetnost (Entartete Kunst) v 30. letih minulega stoletja v Nemčiji, kjer so nacisti predstavili tisto, kar naj bi bila po njihovem mnenju “izrojena umetnost”, danes pa vidimo, da so to bili eni od ključnih umetnikov 20. stoletja, brez katerih ne bi bilo svetovne umetnostne zgodovine.

V Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa so za STA povedali, da uradnega sklepa glede referenduma niso sprejeli, je pa znatno število njihovega članstva izrazilo ogorčenje nad dogajanjem. Referendum po mnenju predsednika Glose Mitje Šuštarja predstavlja brezsramen napad na vrhunske ustvarjalce in kulturo v celoti, ki v dodatku k pokojninam zanje vidi zgolj narodovo skromno zahvalo za njihov bogat prispevek k duhovni podobi soljudi. Izrazil je tudi upanje, da po njegovi oceni sramotni referendum “ne bo postal pot v razčlovečenje”.

V Sindikatu delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja Zasuk glede referenduma uradnega stališča še niso oblikovali, naj bi pa naj to storili na naslednjem rednem članskem sestanku. predvidoma šele čez štiri do šest tednov, so povedali za STA.

V Društvu Asociacija – društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture so prav tako izpostavili, da je veljavni zakon zastarel, pomanjkljiv in ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, novi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke pa ocenili kot korak v pravo smer, saj odločitev o dodelitvi dodatka ne bo več prepuščena diskreciji posameznega ministra. Ob tem v Asociaciji dodajajo, da dosledno nasprotujejo političnemu vplivu na odločanje v polju kulture. Se jim pa zdi edini smiseln referendum referendum o pokojninski reformi.