Bachovo obdobje v znamenju številnih svetovnih pretresov in pandemije (I) (ozadje)

Nemec Thomas Bach je bil marca leta 2021 ponovno potrjen za predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), ko je bil v Atenah edini kandidat. Njegovega naslednika bo olimpijsko gibanje volilo 20. marca v grškem Pilosu na 144. skupščini, ob 17. uri je predviden začetek volitev.

Volili bodo šele desetega predsednika Moka izmed rekordnih sedmih kandidatov, vendar ne zastopniki iz posameznih držav, temveč le člani Moka. Teh je ta čas 109, z večino glasov jih voli skupščina.

Enainsedemdesetletni Bach, olimpijski zmagovalec v sabljanju (1976) in pravnik, je nasledil Jacquesa Roggeja z osemletnim mandatom v Buenos Airesu 10. septembra 2013. Na 125. volilnem zasedanju je bilo šest kandidatov, največ do letošnjih volitev.

Preostali kandidati so bili tedaj nekdanji ukrajinski skakalec s palico Sergej Bubka, portoriški bančnik Richard Carrion, Singapurec Ser Miang Ng, diplomat in poslovnež iz Švice Denis Oswald, ter Tajvanec Ching-Kuo Wu, po poklicu arhitekt.

Do položaja je Bach kot prvi dobitnik zlate olimpijske medalje prišel že po dveh krogih glasovanja. Delegati so mu namenili 49 glasov, še najbližje mu je bil Carrion z 29, vsi drugi pa so jih dobili manj kot deset. Med najbolj razočaranimi je bil Bubka, ki je kljub športni slavi in seriji odličij ter svetovnih rekordov dobil le štiri glasove.

Bach je zadnji štiriletni mandat začel z motom “enotno v različnosti” leta 2021, ko so 10. marca volitve prvič doslej potekale videokonferenčno. Tedaj so tekle tudi priprave na poletne olimpijske igre v Tokiu. Te so bile zaradi pandemije novega koronavirusa prvič v zgodovini prestavljene za leto dni.

Bachova politika je bila zavzemanje za transparentno in neomadeževano delovanje v športu, a so bili tudi v času njegovega vodenja v krogu oseb, s katerimi je sodeloval v Moku, številne nepravilnosti.

Med drugimi so ga morali zapustiti nekdanji predsednik Mednarodne atletske zveze Senegalec Lamine Diack, nekdanji predsednik Evropskega olimpijskega komiteja Irec Pat Hickey, ki ga je nasledil Slovenec Janez Kocijančič, pa član Moka in odbojkarski delavec Brazilec Artur Nuzman. Korupcija, pranje denarja, preprodaja vstopnic, seznam zlorab položaja v športu je bil dolg.

Pred 12 leti je Bach napovedal več trajnosti, večjo raznolikosti na igrah, več verodostojnosti in integritete športnih organizacij, pa tudi več vpliva svojih članov in vključevanje mladih in novih športnih zvrsti. To se je še najbolj pokazalo z uvedbo olimpijskih iger e-športov.

Prav trajnost in nižanje stroškov za izvedbo iger sodijo v okvir neizpolnjenih napovedi Moka. Igre v času predsedovanja Bacha so zapustile zelo različno dediščino, trajnostna zaveza in racionalna izvedba sta zares uspeli le Britancem z Londonom 2012.

Velik madež je pustil “dopinški in predrag” Soči, tudi Pyeongchang, Tokio ter zimske igre v Pekingu 2022 sodijo med tiste, kjer se je nadaljevalo večanje proračunov za izvedbo. Med pozitivnimi primeri je leta 2018 odmevalo zbliževanje obeh Korej med zimskimi igrami v Pyeongchangu.

Igre v japonski prestolnici pa so bile še dražje, predvsem zaradi prestavitve v času velike svetovne zdravstvene krize. A so jih izvedli, četudi pred praznimi tribunami in strogimi zdravstvenimi ukrepi, ki so mnogim športnikom preprečili boj za olimpijska odličja.

Ostre so bile sprva kritike na odzive Moka v zvezi z rusko dopinško afero iz Sočija, kjer je le Svetovna atletska zveza sprva zmogla pogum za izključitev športnikov s tekmovanj. Šlo pa je za državno načrtovan, voden in prikrit doping, za katerega so obstajali tudi trdni dokazi.

A se je to v naslednjih letih spremenilo, ruski športniki so lahko le pod posebnimi pogoji nastopili na OI in posledično na drugih velikih tekmovanjih. V Riu je lahko nastopilo okrog 300 ruskih športnikov, na zimskih igrah v Koreji 170, a brez državnih ruskih simbolov.

Ruski vojaški napad na Ukrajino pred tremi leti pa je te ukrepe še zaostril. Ker je ruski olimpijski komite pod svoje okrilje sprejel športne organizacije na okupiranih ukrajinskih ozemljih in pri poimenovanjih uporabil tudi besedo olimpijski, je Mok v sodelovanju z mednarodnimi zvezami Rusom prepovedal nastopanja na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih, tudi na OI.

Tako so bili na njih zastopani le redki ruski športniki, ki pa so morali dokazati, da ne podpirajo ruskih oblasti pri njenih dejanjih agresije v sosednji državi.

Politika pa je na velika vrata Moka znova potrkala konec lanskega leta ob drugi izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Te bodo leta 2028 gostile poletne OI v Los Angelesu. Iz republikanske stranke so med drugim teden dni pred volitvami na Mok poslali pismo, v katerem so poudarjali pomen zaščite ženskega športa v nasprotju s prejšnjo ameriško administracijo, ki je zagovarjala enakopravnost različnih spolnih opredelitev.

Med lanskimi OI v francoski prestolnici se je dolgoletnim težavam in škandalom v upravljanju boksarskega športa pridružila še razprava o spolih okoli boksark Imane Khelif iz Alžirije in Lin Yu-Ting iz Tajvana. Zaradi očitkov iz različnih držav in okolij, da sta moška, so se pojavili dvomi o “pravičnosti tekmovanja” in “varnosti športnic”.

To je tema, ki bo zaznamovala tudi mandat naslednjega predsednika Moka. Trump pa je kmalu po izvolitvi Bachu in Moku že napovedal polno pomoč pri organizaciji OI v Los Angelesu.