Avtomobili preplavili Slovenijo: rast, ki je spremenila vsakdan

4 hours ago 20

ARTICLE AD

Avtoceste in mestne ulice govorijo svojo zgodbo. V zadnjih 25 letih se je število osebnih avtomobilov v Sloveniji povečalo za kar 44 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. To pomeni, da so avtomobili postali ne le simbol svobode in udobja, temveč tudi vsakdanja nuja, brez katere si življenje težko predstavljamo.

V četrt stoletja skoraj pol več vozil

1,3 milijona registriranih avtomobilov

Ob koncu leta 2024 je bilo v Sloveniji registriranih skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Številka je osupljiva, če vemo, da je Slovenija država z manj kot dvema milijonoma prebivalcev. Povprečna starost teh avtomobilov je znašala 11,3 leta, kar pomeni, da so slovenska vozila razmeroma stara in pogosto zahtevajo popravila.

Avto na 1,4 prebivalca

Na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 1,8 milijona polnoletnih prebivalcev. Če bi imeli vsi vozniško dovoljenje, bi se en avtomobil v povprečju delil med 1,4 prebivalca. To razmerje razkriva, kako visoka je stopnja motorizacije, saj je osebno vozilo prisotno skoraj v vsakem gospodinjstvu, pogosto celo po več.

Stopnja motorizacije v evropskem merilu

Slovenija v zgornji polovici Evropske unije

Kazalnik stopnje motorizacije, ki pove, koliko avtomobilov je registriranih na tisoč prebivalcev, je v Sloveniji lani znašal 587. Čeprav se številka zdi visoka, Slovenija ni na samem vrhu.

Rekorderji in države z dna lestvice

Najvišje vrednosti beležijo Italija (701 avtomobil na tisoč prebivalcev), Luksemburg (670) in Finska (666). Povsem na drugem koncu lestvice so Latvija (424), Romunija (444) in Madžarska (447). Slovenija se tako umešča nekje v sredino, a s trendom rasti, ki ga ni mogoče spregledati.

Cena mobilnosti v Sloveniji

Največ izdatkov za prevoz v EU

Slovenija je leta 2023 zasedla prvo mesto med članicami Evropske unije po deležu izdatkov gospodinjstev za prevoz. Kar 16,4 odstotka vseh izdatkov v okviru končne potrošnje je bilo namenjenih prevozu. Za primerjavo: na drugem mestu je bila Litva s 15,6 odstotka, druge države pa so zaostajale precej bolj.

Kaj požira največ denarja

Večina izdatkov Slovencev je šla za nakup osebnih avtomobilov in njihovo vzdrževanje. Stroški popravil, goriva in rednega servisa predstavljajo največji delež. Prevozne storitve, kot so avtobus, vlak ali taksi, pomenijo v Sloveniji najmanjši delež porabe v EU. To potrjuje, da Slovenci še vedno stavimo predvsem na lasten avto, javni prevoz pa ostaja v ozadju.

Kaj pomeni avtomobil v slovenski družbi?

Še kaj več kot prevozno sredstvo

Avtomobil v Sloveniji ni zgolj način, da pridemo od točke A do točke B. Je statusni simbol, pomočnik pri vsakodnevnih opravkih, pogosto pa tudi nujen pripomoček za pot v službo, saj marsikje javni prevoz ne omogoča enake fleksibilnosti.

Prometne in okoljske posledice

Rast števila avtomobilov ima svojo ceno. Gostejši promet, večje obremenitve cestne infrastrukture in onesnaženje zraka so izzivi, s katerimi se Slovenija vsakodnevno sooča. Povprečna starost voznega parka, ki presega desetletje, pomeni tudi večjo porabo goriva in višje emisije.

Pogled v prihodnost mobilnosti

Bo rast šla še naprej?

Ob rasti življenjskega standarda in dostopnih kreditih se pričakuje, da bo število avtomobilov še nekaj časa raslo. Vprašanje pa je, ali lahko slovenska infrastruktura to prenese in kako se bodo prilagodile mestne središča.

Iskanje alternativ

Električna vozila, skupna raba avtomobilov in okrepitev javnega prevoza so izzivi, ki čakajo Slovenijo. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je navezanost na avtomobil globoko zakoreninjena, a prihodnost bo morda zahtevala spremembo miselnosti.

Slovenska posebnost med avtomobili in stroški

Podatki razkrivajo paradoks: Slovenija ni država z najvišjim številom avtomobilov na prebivalca, ima pa največji delež izdatkov gospodinjstev za prevoz v Evropski uniji. Avto ni le predmet, ampak simbol, obveza in finančna postavka, ki jo Slovenci sprejemamo kot del vsakdanjega življenja. V prihodnjih letih bo ključno vprašanje, ali bomo znali uravnotežiti željo po osebni svobodi z nujnostjo trajnostne mobilnosti.