
Vzhod današnje Avstrije so v 6. in 7. stoletju poselili Slovani. To je dejstvo, ki je v Avstriji, za katero je bilo še zlasti v 19. in prvi polovici 20. stoletja značilen močan protislovanski nemški nacionalizem, vedno sprožalo nelagodje. Ne preseneča, da so se že od konca 18. stoletja pojavljale teorije, ki so zmanjševale število, pomen in vlogo Slovanov v avstrijski zgodovini ter poudarjale pomen predslovanskega, zlasti keltskega oziroma romaniziranega prebivalstva. Avstrijske teorije so tudi ločevale Karantanijo od slovenske zgodovine. Te zmotne teorije so se v zadnjih letih uveljavile tudi v slovenski znanosti. Zdaj pa je arheogenetika dokazala, da so se dogajale množične slovanske selitve in (delne ali skoraj popolne) zamenjave prebivalstva – tudi na območju današnje Slovenije. Malo verjetno se zdi, da ni bilo podobno tudi na vzhodu današnje Avstrije.