Atenski grafiti so pritegnili njegov objektiv

So grafiti oziroma ulične poslikave umetniški izraz ali gre za vandalizem? Sodeč po tem, kar si lahko ogledamo na razstavi v goriškem Kulturnem domu, gre za umetnost na dokaj visoki ravni. Od torka, 1. septembra, je v galeriji doma na ogled fotografska razstava z naslovom Atenski grafiti med umetnostjo in komunikacijo, ki jo je pripravil goriški fotograf Joško Prinčič. Torkovega odprtja se je udeležilo veliko ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili razlagi in pohvalili nekoliko neobičajno razstavo.

Prisotne je pozdravil predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je izrazil zadovoljstvo, da novo sezono odpirajo prav z razstavo domačega ustvarjalca. Omenil je tudi, da je razstavo pred meseci gostilo hrvaško mesto Gospić, postaviti pa jo nameravajo še v Trstu, na dalmatinskem otoku Prvić in v Sarajevu.

Besedo je nato prevzela umetnostna kritičarka in dejavna članica Skupine 75 Lorella Klun, ki je v italijanščini predstavila avtorja posnetkov in njegov občutek za odkrivanje značilnosti in utrinkov tako velikega in pomembnega mesta, kot so Atene. Pripomnila je, da sta se z Joškom Prinčičem takoj ujela ter da so jo njegovi posnetki grafitov in njihov značaj povsem prevzeli. Ob tem je poudarila, da je Grčija zibelka civilizacije in da je umetnost tam doma. Dodala je, da se je klasična likovna umetnost rojevala v notranjosti stavb in je bila dostopna le redkim izbrancem. Grafiti pa nastajajo na zunanjih stenah in zidovih mestnih objektov, zato so na ogled vsem. Temu pravimo ulična umetnost oziroma »street art«. Za razliko od muzejskih eksponatov so te umetnine izpostavljene vremenskim neprilikam, mestnemu smogu in celo poznejšim posegom novih grafitarjev. Skratka, gre za umetnost, ki se nenehno spreminja ter s tem krepi svojo sporočilnost in čar, je še povedala Klun.

V slovenščini je svoje posnetke in njihov pomen predstavil Joško Prinčič. Povedal je, da so fotografije nastale pred nekaj leti, ko se je več mesecev mudil v grški prestolnici. Vsak dan je prehodil več kilometrov in se podal v različne mestne četrti, tako v bolj »gosposke« kot v bolj zanemarjene. Povsod je naletel na poslikave, ki so zaradi svoje izvirnosti pritegnile njegovo pozornost. Tako se je začel njegov fotografski »safari« po Atenah.

»Velikokrat gledamo, a ne vidimo. Ti pohodi so me povsem prevzeli. V teh grafitih sem našel in razumel marsikaj,« je poudaril fotograf. Dodatna pojasnila je našel tudi v nekaterih publikacijah, ki razkrivajo smisel in pomen posameznih grafitov. Nekateri nastajajo spontano, drugi so naročeni. Včasih gre za projekte, ki jih financirajo javne ustanove, da bi z njimi izboljšale videz določenega mestnega predela.