ARTICLE AD
Mednarodna skupina raziskovalcev je z uporabo Very Large Telescope (VLT) v Čilu neposredno zaznala emisijo vodika iz protoplaneta AB Aurigae b, ki se še vedno oblikuje v protoplanetarnem disku okoli svoje matične zvezde AB Aurigae. Gre za prvo tovrstno opažanje protoplaneta, ki je še vgrajen v disk, so sporočili Nacionalni inštituti za naravoslovje.
Protoplaneti nastajajo v plinsko-prašnih diskih okoli mladih zvezd, vendar je njihovo neposredno opazovanje izjemno zahtevno. Doslej so znanstveniki uspeli potrditi le nekaj primerov, med njimi planete v sistemu PDS 70. V novi študiji, objavljeni v reviji The Astrophysical Journal Letters, je ekipa pod vodstvom Centra za astrobiologijo na Japonskem in Univerze v Teksasu v San Antoniu uporabila spektrograf MUSE na VLT, ki omogoča slikanje v visoki prostorski in spektralni ločljivosti.
Zaznana emisija H-alfa kaže značilen profil, ki ga običajno vidimo pri mladih zvezdah, ko aktivno akreirajo maso. V tem primeru pa emisija izvira iz materiala, ki pada z manjšega diska na protoplanet AB Aur b. „Do danes je AB Aur b edini protoplanet, pri katerem smo zaznali takšno vrsto emisije,“ so zapisali raziskovalci.
Zvezda AB Aurigae je stara približno dva milijona let
AB Aur b ima po ocenah približno štirikrat večjo maso od Jupitra in kroži na razdalji okoli 93 astronomskih enot od svoje matične zvezde. V našem Osončju ni planeta, ki bi bil tako daleč in hkrati tako masiven. Standardni modeli nastajanja planetov težko pojasnijo njegovo oblikovanje na tej razdalji, kar po navedbah znanstvenikov podpira teorijo gravitacijske nestabilnosti – procesa, pri katerem se v disku hitro zruši gostejše območje plina in prahu v velikanski planet.
Zvezda AB Aurigae je stara približno dva milijona let, torej gre za zelo mlad sistem. Nova opazovanja dopolnjujejo ugotovitve iz prejšnjih raziskav s teleskopi Subaru in ALMA, ki so že razkrile zapletene strukture v njenem protoplanetarnem disku.
Emisija H-alfa, opažena pri AB Aur b, potrjuje, da je planet še v fazi aktivne rasti. Medtem ko sta bila planeta PDS 70 b in c zaznana v vrzeli diska, je AB Aur b še vedno zakopan v gostem materialu, kar daje edinstven vpogled v najzgodnejše faze nastajanja planetov.
„To odkritje nam odpira okno v proces, ki ga do zdaj nismo mogli neposredno spremljati – oblikovanje plinskega orjaka v njegovem rojstnem disku,“ je poudaril vodja raziskave Thayne Currie, glavni avtor študije.
Po mnenju strokovnjakov bodo nadaljnja opazovanja s teleskopi nove generacije, kot je prihajajoči teleskop ELT (Extremely Large Telescope), omogočila še natančnejše raziskave tovrstnih sistemov. S tem naj bi znanost dobila boljši vpogled v procese, ki vodijo do raznolikosti eksoplanetov in morebitnega oblikovanja planetov, podobnih Zemlji.
Vir: The Astrophysical Journal Letters, Nacionalni inštituti za naravoslovje.
Foto: Vecteezy/fotografija je simbolna
Morda vas zanima tudi
Objava Astronomi zaznali protoplanet AB Aurigae b v svetlobi vodika H-alfa je bila najprej objavljena na Portal24.