Asociacija ob napovedi izstopa države iz soustanoviteljstva zavoda za sodobni ples kritična do ministrstva

Kot so zapisali v odzivu, je iz dosedanje komunikacije ministrstva v povezavi z Javnim zavodom za razvoj sodobne plesne umetnosti mogoče razbrati najprej odločitev, nato pa oblikovanje oziroma sporočanje razlogov, ki naj bi jo utemeljili. Ministrstvo pri tem javnosti in deležnikom ne omogoči neodvisnega preverjanja dejanskega stanja, ne pokaže, ali je mogoče težave odpraviti znotraj obstoječega modela, niti v dialogu s stroko in deležniki ne predstavi drugih možnosti in njihovih posledic. Proces prav tako ne izkaže, da je bila odločitev sprejeta na podlagi celovite presoje posledic za javni interes, so menili.

V Asociaciji zagovarjajo kontinuiteto kulturne politike ter podpirajo reforme in spremembe, ki temeljijo na preverljivih podatkih in potrebah področja ter upoštevajo strokovne argumente. Ni dovolj zgolj zatrditi, da obstaja problem, in na tej podlagi sprejeti odločitev, so poudarili.

Če je ministrstvo že sprejelo odločitev o drugačnem modelu, mora po njihovem mnenju tudi predstaviti, kako bo ta model deloval. Reforma je namreč predvsem odgovor na vprašanje, kaj bo odslej delovalo drugače, kako in zakaj bo delovalo bolje ter kako bo s tem kulturni ekosistem okrepljen.

Opozorili so tudi na uporabo pojma debirokratizacija ter med drugim zapisali, da je pri tem nujno jasno razlikovati med birokratskimi postopki ter strokovnimi, produkcijskimi, organizacijskimi in razvojnimi kapacitetami. Kot so poudarili, producent, organizator, tehnični delavec, strokovni sodelavec, administrator ali vodja projekta, pa tudi zaposleni v javnih zavodih in nevladne organizacije niso birokracija.

V odzivu so pozornost namenili tudi vprašanju napovedane reorganizacije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in širitve podpore na nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce. Kot so pojasnili, je treba ob napovedi novega modela tega treba predstaviti, opredeliti njegove naloge, pristojnosti, kadrovske in finančne pogoje ter preveriti, ali bo lahko zagotavljal funkcije, ki jih področje potrebuje.

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je po njihovih navedbah v prvem javnem nagovoru po imenovanju dejala, da se bo tistemu delu sektorja, ki ji ne zaupa, dokazala z delom. Prav je, da se te zaveze preverljivo udejanjajo tudi pri konkretnih odločitvah, ki spreminjajo že vzpostavljeno javno kulturno infrastrukturo, menijo.

Ministrstvo si želijo videti kot strokovno opremljeno ministrstvo. Verjamejo, da lahko ministrstvo razpravo vrne na raven strokovnosti, ki jo od osrednje nacionalne institucije na področju kulture pričakujejo. Kot so še zapisali, dialog seveda ne zahteva, da ministrstvo sprejme vsak predlog stroke. Pred pomembno sistemsko odločitvijo pa mora omogočiti predstavitev, preverjanje in obravnavo relevantnih argumentov. Vključevanje deležnikov namreč ni formalnost, temveč način, da država pred odločitvijo preveri njene dejanske posledice.