Artemis II: Uspešen polet proti Luni po pol stoletja

NASA je po več kot pol stoletja spet poslala ljudi proti Luni. V sredo, 1. aprila 2026, ob 18:35 po lokalnem času je z izstrelitvenega kompleksa 39B v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi poletela raketa Space Launch System (SLS) z vesoljskim plovilom Orion na vrhu. Na krovu so bili štirje astronavti, ki so se podali na desetdnevno testno misijo Artemis II – prvo človeško odpravo proti Luni od misije Apollo 17 leta 1972.

Misija je čista preizkušnja. Astronavti ne bodo pristali na Luni, temveč jo bodo obleteli po trajektoriji proste vrnitve, ki se opira na gravitacijo Lune in Zemlje. Med potjo bodo preleteli približno 1,1 milijona kilometrov in se oddaljili od Zemlje dlje kot kdorkoli doslej – več kot 6400 kilometrov onkraj Lune. To bo nov rekord v oddaljenosti človeka od našega planeta. Po obletu se bodo vrnili in pristali v Tihem oceanu.

“Artemis II bo tlakoval pot prihodnjim pristankom na Luni, pa tudi naslednjemu velikemu skoku – astronavtom na Marsu,” je med drugim zapisala NASA na X.

Liftoff.

The Artemis II mission launched from @NASAKennedy at 6:35pm ET (2235 UTC), propelling four astronauts on a journey around the Moon.

Artemis II will pave the way for future Moon landings, as well as the next giant leap — astronauts on Mars. pic.twitter.com/ENQA4RTqAc

— NASA (@NASA) April 1, 2026

Posadko vodi poveljnik Reid Wiseman, pilot je Victor Glover, medtem ko sta misijska specialista Christina Koch in kanadski astronavt Jeremy Hansen. Gre za zgodovinsko mešanico: Glover je prvi temnopolt astronavt na poti proti Luni, Koch prva ženska, Hansen pa prvi neameriški državljan, ki je poletel tako daleč v globoki vesolje. Vsi štirje so po izstrelitvi sporočili, da so varni, v odličnem razpoloženju in pripravljeni na pustolovščino.

Foto: epa

Takoj po izstrelitvi je Orion vstopil v orbito okoli Zemlje, kjer posadka in zemeljska ekipa v naslednjih približno 24 urah temeljito preverjata vse sisteme plovila. Če bo vse delovalo po načrtih, bo sledil ključni manever, ki bo Orion usmeril proti Luni. NASA poudarja, da je varnost na prvem mestu, zato obstaja možnost, da se misija skrajša in astronavti prej kot načrtovano zavijejo nazaj proti Zemlji.

“Posadka Artemisa meče naokoli svoje iPhone ki lebdijo v breztežnosti,” je zapisal ob videoposnetku uporabnik na X.

The Artemis crew tossing around their iPhones, floating in zero gravity 😂 https://t.co/8Xzjm5Njgz pic.twitter.com/mjghv2fz1I

— Owen Sparks (@OwenSparks) April 2, 2026

Izstrelitev je potekala gladko, čeprav so jo v preteklih mesecih večkrat prestavili zaradi tehničnih težav. Raketa SLS je ob vzletu razvila več kot 8,8 milijona funtov potiska in postala najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar ga je NASA kdaj izstrelila. Preden so astronavti vstopili, so v raketo natočili več kot 2,6 milijona litrov goriva.

Artemis II predstavlja pomemben korak v novi eri raziskovanja globokega vesolja. Za polovico svetovnega prebivalstva, ki se je rodila po zadnji misiji Apollo, je to prvič, da vidijo ljudi na poti proti Luni. Za razliko od programa Apollo, ki je bil osredotočen predvsem na hitro zmago v tekmi s Sovjetsko zvezo, Artemis stremi k trajnostni prisotnosti na Luni. NASA načrtuje vzpostavitev baze blizu južnega pola Lune, ki bo služila kot odskočna deska za prihodnje polete na Mars.

Administrator NASA Jared Isaacman je po uspešni izstrelitvi dejal, da se začenja nova era raziskovanja, naslednji koraki programa Artemis pa so že začrtani. Misija Artemis III je načrtovana za leto 2027 in bo vključevala testiranje priklopa s luninim pristajalcem v orbiti okoli Zemlje. Prvi pristanek ljudi na Luni po letu 1972 pa naj bi sledil z misijo Artemis IV leta 2028. S tem NASA želi zagotoviti redne polete in postaviti temelje za dolgoročno človeško prisotnost na Luni in še dlje.

A.H.