Argentina se z ZDA dogovarja o ključnem trgovinskem sporazumu

Argentina je v zadnjih dneh stopila v osredje pozornosti mednarodne politike zaradi dogovora z ZDA o izmenjavi valute v višini 20 milijard dolarjev, čigar potrditev si Buenos Aires želi izvesti “zelo kmalu”, menda pred argentinskimi parlamentarno-srednjeročnimi volitvami 26. oktobra. Ekonomskemu manevru je zagon dal tudi napovedani dogovor o trgovinskem prednostnem dogovoru z ZDA, ki ga je izpostavil argentinski predsednik.

Podpredsednik vlade za finance, Luis Caputo, je na panelu Atlantic Council napovedal, da bi se okvir dogovora o izmenjavi valute lahko sprožil v naslednjih dveh tednih, idealno še pred volitvami. Kritiki v ZDA so dogovor označili za “reševanje” ali t. i. “bailout”, pri čemer so opozarjali na konkurenco argentinskega izvoza soje v ZDA. Centralna banka Argentina in ZDA pa odgovarjata, da dogovor ni povezan s katerim koli drugim trgovinskim dogovorom.

V intervjuju je predsednik Javier Milei razkril, da so v pogovorih z Washingtonom tudi o trgovinskih prednostih, ki bi jih ZDA lahko podelile Argentini. “Obstaja vprašanje trgovinskih prednosti, ki bi jih ZDA podelile nam. ZDA so močno naklonjene Argentini,” je izjavil. Milei je tudi omenil možnost sprememb v kabinetu po oktobrskih volitvah.

Trumpova podpora pogojena z obstankom Mileija

Predsednik ZDA Donald Trump je jasno povedal, da je ameriška podpora Argentini v veliki meri pogojena z uspehom Mileijeve stranke na srednjih volitvah: “Če Mileijeva stranka ne zmaga, ne bomo izgubljali časa,” je izrazil. Takšna dejanja so povzročila nemir na argentinskih finančnih trgih, ki so bili sprva optimistični ob novicah o ameriški podpori.

Foto: epa

Trumpovo stavljenje je sprožilo kritike znotraj ZDA, tudi s strani demokratov in kmetov, ki opozarjajo na neugodno konkurenco argentinskega izvoza soje na kitajske trge. Po drugi strani pa je Trumpova administracija preko državnega sekretarja za finance Scott Bessenta pojasnila, da je paket neodvisen od kitajskih dogovorov in da se osredotoča na stabilizacijo argentinskega finančnega sistema.

Finančna strategija: menjave valute, nakupi pesov in dodatna pomoč

Centralno v dogovoru je bila valutna menjava (swap), v kateri ZDA izmenjajo dolarje za argentinske pese, da okrepijo likvidnost argentinskega sistema. Caputo je izrazil prepričanje, da se bo okvir dogovora lahko aktiviral “v naslednjih dveh tednih”. Podobno je Bessent potrdil, da ZDA že kupujejo argentinske pese na odprtem trgu in so v pogovorih z bankami in investicijskimi skladi o vzpostavitvi dodatnega 20-milijardnega financiranja, ki bi bilo usmerjeno v državni dolg.

Argentina se je lani veselila prvega meseca brez inflacije. (Foto: epa)

Kot poudarja analitik Brad Setser v analizi za CFR, gre pri tem dogovoru za izjemno tveganje ZDA, saj s swapom dejansko tvegajo, da bi bili pretvorjeni v pese, če pogodba ne bo vrnjena v dolarjih. Čeprav so uradniki poskušali ločiti pojem swap od bailouta, mnogi ekonomisti poudarjajo, da dogovor vseeno nosi značilnosti pomoči marginalni državi. Program je sicer podprt s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki delno sodeluje pri reformah in nadzoru.

Čeprav so kritiki opozarjali, da bi takšna pomoč lahko favorizirala argentinski izvoz (zlasti sojo) proti ameriškim interesom, so predstavniki argentinske centralne banke vztrajali, da swap linija ni vezana na kitajske dogovore in da ni namenjena neposredno podpori izvozu.

Trgovinski pogovori: Kaj zanima Argentino?

Poleg financiranja so v Buenos Airesu izpostavili tudi možnost trgovinskih preferenc z ZDA. Milei je poudaril, da so v pogovoru o “trgovinskih prednostih”, kar bi lahko Argentino postavilo v ugodnejši položaj. Vzporedno so mediji poročali, da ZDA nameravajo vzpodbuditi tudi 20-milijardno zasebno financiranje, ki bi dopolnilo valutni swap in pomagalo dolgoročnemu refinanciranju argentinskega državnega dolga. Tako bi skupna ameriška podpora dosega 40 milijard dolarjev.

Buenos Aires (Foto: EPA)

Negotovost ostaja

Kljub ambicioznim načrtom ostaja več ključnih negotovosti: Ali bo dogovor o valuti dejansko aktiviran v predvidenem roku in kako stabilna bo njegova izvedba? Kako bodo volitve 26. oktobra vplivale na nadaljnjo politično usmeritev in legitimnost takega dogovora? Predvsem pa: Ali bo Argentini uspelo dolgoročno odplačati dolžnosti, brez ponovnih kriz, ob šibkih rezervah in zgodovini finančnih problemov?

I. K.