Anketa Mediane: Stevanović in Golob po volitvah prelomila največ obljub

Javnomnenjska raziskava razkriva globoko nezaupanje do predsednika državnega zbora, ki ga večina vprašanih vidi kot neprimernega za opravljanje funkcije.

Najnovejša javnomnenjska raziskava razkriva, da so volivci hitro izstavili račun novim oblastnikom, pri čemer sta se na vrhu seznama tistih, ki so prelomila največ predvolilnih obljub, znašla predsednik državnega zbora Zoran Stevanović in premier Robert Golob. Rezultati ankete, ki jo je za Pop TV opravil inštitut Mediana, kažejo na naraščajoče nezaupanje javnosti do ključnih nosilcev politične moči v času po oblikovanju nove vladne koalicije.

Skoraj tretjina vprašanih, natančneje 31,8 odstotka, meni, da je prav Zoran Stevanović tisti predsednik parlamentarne stranke, ki je v kratkem obdobju po volitvah najbolj odstopil od svojih besed. Njegova stranka Resnica je sicer postala del nove politične realnosti, a se zdi, da so pričakovanja njenih volivcev trčila ob pragmatizem koalicijskega usklajevanja. Takšen odziv javnosti postavlja Stevanovića v zahteven položaj, saj mora kot vodja ene od koalicijskih partneric nenehno opravičevati svoje poteze pred bazo, ki je pričakovala radikalnejše spremembe.

Tesno za petami Stevanoviću sledi predsednik vlade Robert Golob, ki mu prelomljene obljube očita 25,6 odstotka anketirancev. Premier se sooča s kritiko, da se prioritete izvršne oblasti ne ujemajo povsem z ambicioznimi napovedmi iz predvolilnega časa. Na tretjem mestu se je z 11 odstotki znašel predsednik Demokratov Anže Logar, medtem ko prvaku opozicijske SDS Janezu Janši kršenje obljub pripisuje le 7,4 odstotka sodelujočih v raziskavi. Zanimivo je, da manj kot pet odstotkov vprašanih verjame, da so vsi politiki ostali zvesti svojim besedam.

Raziskava Mediane je pod drobnogled vzela tudi primernost Zorana Stevanovića za vodenje državnega zbora, kjer so rezultati za predsednika parlamenta še manj spodbudni. Več kot polovica vprašanih, skupno 56 odstotkov, ga vidi kot neprimernega za to visoko državno funkcijo, pri čemer jih 34 odstotkov meni, da je za ta položaj popolnoma neustrezen. Nasprotno pa le slaba četrtina anketirancev ocenjuje, da je Stevanović primerna izbira za usmerjanje parlamentarnih razprav in zastopanje zakonodajne veje oblasti.

Rezultati odražajo trenutno politično razpoloženje v državi, kjer so volivci po intenzivnem volilnem ciklu postali izjemno pozorni na vsako potezo izvoljenih predstavnikov. Reprezentativni vzorec 722 polnoletnih prebivalcev Slovenije potrjuje, da se politični kapital hitro troši, če dejanja ne sledijo besedam. Medtem ko se vlada ukvarja z notranjo konsolidacijo, javno mnenje že služi kot prvi resen opomin koaliciji, da zaupanje javnosti ni samoumevno in ga je mogoče hitro zapraviti.

V prihodnjih dneh bo zanimivo spremljati odzive v koalicijskih vrstah, predvsem v stranki Resnica, kjer bodo morali poiskati način za utrjevanje podpore med svojimi volivci. Politični analitiki pričakujejo, da bodo te številke vplivale na prihajajoče razprave v državnem zboru, kjer bi opozicija lahko izkoristila nizko stopnjo zaupanja v predsednika DZ za stopnjevanje pritiska na vladno ekipo. Vsaka naslednja odločitev koalicije bo zdaj pod še večjim drobnogledom javnosti, ki očitno ne namerava spregledati odmikov od zastavljenih ciljev.

Ali bodo najnovejši podatki o padcu zaupanja prisilili vodilne politike k večji transparentnosti in hitrejšemu izpolnjevanju obljub? Čas bo pokazal, ali gre le za začetno nezadovoljstvo volivcev ali pa se v slovenskem političnem prostoru začenja dolgotrajnejši trend erozije zaupanja v nove obraze. Za stabilnost države bo ključno, kako se bo na ta jasen signal javnosti v prihodnje odzvala vlada pod vodstvom Roberta Goloba.