Pogosta in zahtevna uporaba mobilnih naprav prej ali slej zahteva, da imate blizu dodatno zunanjo baterijo. Tokrat sem preizkusil Ankerjev model, ki je ravno na meji, ko ga ni treba prijaviti pred vkrcanjem na letalo, in je hkrati sposoben napolniti (vsak) prenosnik.
Velikost me ne moti toliko kot teža dobrih šeststo gramov ob upoštevanju, da so manj močne baterije s kapaciteto 20 tisoč mili amperskih ur, opazno lažje. Tu ne moremo storiti ničesar. S kapaciteto shranjevanja energije rastejo mere in predvsem masa. Po drugi strani se še kako zavedam, da se baterija naprave po »Murphyju« izprazni v najslabšem možnem trenutku, ko jo nujno potrebuješ, v bližini pa ni vtičnice. Takrat se nehaš razburjati nad težo nahrbtnika, če je rešilna bilka v njem.
Baterija, katere cena se pri nas giblje okoli 200 evrov, je opremljena z zaslonom. Nujen ni, a odveč ravno tako ne. Ima tri priključke USB. Prek enega tipa A gre tok do moči 22,5 vata, prek dveh tipa C pa do 140 vatov. Na posameznega! Nazivna moč je 300 vatov oziroma sočasno prek obeh priključkov novejšega tipa do 250 vatov. Pri tem je treba razumeti razliko med 140 in 250 vati. Prvih je največ na posameznem priključku USB-C, 250 vatov pa je skupna moč, ki jo baterija razdeli med vse tri priključke. Ko priklopite tri naprave, se razporeditev moči spremeni na 140+92+18 voltov. Ko sta priklopljeni dve na priključkih USB tipa C, pa 140+100 vatov. Kakšnega res hudega gejmerskega prenosnika baterija ne bo »odžejala«, večino drugih sodobnih mobilnih naprav pa brez večjih težav. Upoštevati je treba, da so moči teoretične. Polnjenje naprav vedno poteka po ustaljeni krivulji. Najprej z močjo blizu nazivne in nato sorazmerno z napolnjenostjo vse počasneje, torej z manj moči.
Naj vam bo nazivna kapaciteta še tako všeč, nanjo raje ne računajte. Zaradi fizikalnih zakonov pretvorbe napetosti in ustvarjanja toplote je baterija običajno sposobna oddati od 60 do 70 odstotkov shranjene energije. V konkretnem primeru to pomeni okoli 15.200, kljub nazivni kapaciteti 26.250 mili amperskih ur (ali 99,75 vatne ure). Dobra plat je podpora do 170-vatnega vhodnega polnjenja. Ampak da dosežete tolikšno hitrost, potrebujete ustrezno zmogljiv napajalnik.
Za primer bom vzel polnjenje prenosnika Surface Laptop 7. Po specifikacijah je zahtevan napajalnik z močjo 60 vatov. Tolikšna je bila moč na začetku polnjenja, nato se je razmeroma dolgo zadrževala okoli 45 vatov in proti koncu padla na dobrih 5 vatov. S preprostim računom sem izračunal še, koliko energije je bilo prenesene v slabi uri, kolikor je polnjenje trajalo. Baterija je bila na začetku polna do roba. Ko je bilo polnjenja konec, je odstotek napolnjenosti kazal 56 odstotkov. Polnjenje baterije prenosnika je potekalo od 50 do 100 odstotkov. Baterija je torej oddala 44 vatnih ur, prenosnik pa sprejel okoli 25 vatnih ur. To kaže, da je bil izkoristek slabih 60 odstotkov. Rezultat ni posebej dober, vendar ga ne gre neposredno posplošiti na vse naprave. Na izkoristek vplivajo napetost, moč polnjenja in način, kako naprava uravnava polnjenje baterije. Pri mojem preizkusu s Surface Laptopom 7 je bila pomembna tudi dolga faza polnjenja, ko je moč proti koncu padla na vsega nekaj vatov.
Vsaj kar se tiče količine energije, ki jo je Ankerjeva dodatna baterija sposobna oddati, ta glede na moje izračune ne sodi med boljše svoje vrste. To pomeni, da se boste morali sami odločiti, koliko vam pomenita velika moč polnjenja in možnost sočasnega polnjenja do treh naprav, ob tem, da boste s sabo nosili kanček mrtve teže!
HVALIMO:
- Daleč od dolgočasnega videza
- Aplikacijo za ročno prilagajanje moči
- Sočasno polnjenje treh naprav
- Pametno porazdelitev polnjenja
- Dva priključka USB tipa C in enega tipa A
GRAJAMO:
- Nima vgrajenega kabla
- Teža ni ravno zanemarljiva
- Dokajšnja razlika med bruto in neto kapaciteto
- Za moj okus previsoka cena
The post Anker Prime Power Bank: Najraje takšnega cegla ne bi nosil, a kaj, ko rešuje »življenja« appeared first on Tehnozvezdje.

2 hours ago
18














English (US)