Anja oslepela po rojstvu, danes je mama, partnerka in ženska, ki živi svoje sanje

7 hours ago 23

V studiu BKTV je potekal iskren in navdihujoč pogovor z Anjo Pustak, žensko, ki je slepa od zgodnjega otroštva, a življenje dojema z izrazito jasnostjo, optimizmom in notranjo močjo. Njena zgodba pa ni le osebna izpoved, temveč tudi zgodba o povezanosti, ljubezni in preseganju meja – skupaj s partnerjem Damjanom, ki ne more uporabljati rok.

Življenje, ki se je začelo drugače

Anja je slepa od rojstva, oziroma kot sama pojasni, je resnica postala jasna že okoli tretjega meseca starosti. Do okvare očesnih živcev naj bi prišlo zaradi zapletov ob prezgodnjem rojstvu in zdravniške oskrbe v inkubatorju, obstaja pa tudi druga, manj verjetna teorija o okužbi med nosečnostjo.

Za njene starše je bila novica velik šok. Oče se je z novonastalo situacijo težko soočil, medtem ko je mama, ob podpori svoje matere, našla moč, da se posveti hčerki in njenemu razvoju. Kljub temu je družinsko življenje zaznamovala ločitev staršev, kar je Anja kot otrok težko razumela, posledice pa so se pokazale tudi v šolskem obdobju, ko se je soočila z anoreksijo.

Iz izkušenj v moč

Čeprav so bile okoliščine zahtevne, Anja poudarja, da je prav iz teh izkušenj zrasla njena notranja trdnost. Danes odkrito pove, da ne sprejema vloge “uboge osebe”, ki ji jo včasih pripisujejo drugi.

Namesto tega zagovarja drugačno perspektivo: “Tudi če si slep, lahko dosežeš ogromno. V sebi imamo veliko potencialov, ki jih lahko razvijamo, če si to dovolimo.”

Svojo življenjsko filozofijo aktivno deli z drugimi, saj želi ozaveščati o slepoti in zmanjševati nelagodje, ki ga ljudje pogosto občutijo ob srečanju z invalidnostjo.

Pripomočki, ki omogočajo samostojnost

Vsakdan Anje je podprt z različnimi tehnološkimi in prilagojenimi pripomočki. Med njimi so govoreči računalniški programi, Braillova vrstica, Braillov tiskalnik, govorne naprave v gospodinjstvu, bela palica ter prilagojene tehtnice in ure. Ti pripomočki ji omogočajo samostojno življenje in aktivno vključevanje v vsakodnevne aktivnosti.

Ljubezen, ki se je začela z glasom

Pomemben del Anjinega življenja je njen partner Damjan, ki ima telesno omejitev pri uporabi rok. Spoznala sta se na dobrodelnem koncertu, kjer je Anja tudi vodila dogodek.

Njuna povezava je bila, kot pravi sama, skoraj takojšnja: “Ko sem ga slišala peti, se je v meni zgodilo nekaj posebnega, nekaj, česar še nisem doživela.”

Ob poslušanju njegove predstavitve je dobila občutek, kot da bere del sebe. Ta trenutek opisuje kot prebujenje globoke notranje povezanosti.

Družina kot prostor rasti

Skupaj imata hčerko Amelijo, ki v njunem svetu odrašča z edinstvenim razumevanjem različnosti. Anja poudarja, da otrok njun hendikep ne dojema kot nekaj nenavadnega, temveč kot del vsakdanjega življenja. Deklica se prilagaja na kreativen in intuitiven način – pri igri in vsakdanjih opravilih spontano pomaga staršema, hkrati pa razvija visoko stopnjo samostojnosti.

Odločitev za domači porod

Anja je rodila doma, kar opisuje kot eno najlepših izkušenj svojega življenja. Odločitev je temeljila na osebni izkušnji v bolnišnici, kjer se ni počutila slišana ali vključena v odločitve o svojem telesu. Domači porod je potekal v prisotnosti babice in treh dular, v mirnem in varnem okolju. Zelo pomembno vlogo so imele tudi tehnike dihanja in mentalne priprave, ki jih je razvijala med nosečnostjo.

Hendikep kot darilo

Anja in Damjan svojega življenja ne opredeljujeta skozi omejitve, temveč skozi drugačnost, ki jo razumeta kot priložnost.

“Jaz sem Damjanove oči, on so moje roke,” pravi Anja.

Svoj položaj opisujeta kot medsebojno dopolnjevanje, ne kot pomanjkanje. Tudi svojo življenjsko pot označujeta kot priložnost za rast, učenje in poglobljeno povezanost.