Pogovor s plesalko in pedagoginjo Anito Sokolov razkriva kaj vse so dobrobiti orientalskega plesa in zakaj ga je dobro plesati.
Draga Anita, pozdrav na Paradinem portalu. Poletje je čas, ko plesalci in pedagogi malo počivate, a ti si že počivanje dala skozi in si v pripravi nove sezone, ki pri vas hočeš nočeš štarta septembra. Katera sezona bo to po vrsti in koga vse vabiš pod svoje okrilje?
Najprej hvala za lep pozdrav na Paradinem portalu, najboljšem slovenskem portalu za plesalke in plesalce in iskrena hvala tebi, draga Barbra za ta intervju. Počivanje sem že dala skozi, prehitro je minilo. Nastopile so priprave za novo sezono. Septembra začenjamo že peto sezono, česar se zelo veselim. Ko pogledam nazaj, se mi zdi neverjetno, kako hitro je minil čas in koliko lepih zgodb smo v teh letih ustvarile. Pod svoje okrilje vabim deklice in ženske vseh starosti. Dobrodošle so popolne začetnice, tudi tiste, ki se s plesom še nikoli niso ukvarjale, pa tudi plesalke, ki že imajo nekaj izkušenj. Pri orientalskem plesu se mi zdi najlepše to, da ni treba imeti posebne postave, predznanja ali določene starosti. Pomembna je predvsem želja, da nekaj narediš zase, se sprostiš, začutiš glasbo in svoje telo. Posebej rada delam tudi z otroki, ker so zelo iskreni, spontani in polni veselja. Na urah skupaj ne razvijamo samo plesnega znanja, ampak tudi samozavest, radovednost, igrivost, občutek za sodelovanje.

Iz kakšnih vzgibov pa se največkrat pridružijo tvojim tečajem? So to samo rekreativni vzroki ali mogoče kaj drugega?
Razlogi so zelo različni. Nekatere pridejo zato, ker si želijo gibanja in rekreacije, druge zato, ker jim je všeč orientalska glasba, kultura, kostumi ali ženstvenost tega plesa. Nekatere si želijo pridobiti več samozavesti, druge se želijo bolje počutiti v svojem telesu. Zanimivo je, da marsikatera pride zaradi rekreacije, potem pa ugotovi, da je pridobila veliko več – samozavest, novo družbo, nova prijateljstva, občutek pripadnosti, več poguma.

Kaj tečajnice pridobijo, če se redno ukvarjajo s plesanjem orientalskega plesa?
Najprej zagotovo boljše zavedanje, gibljivost in sprejemanje svojega telesa. Orientalski ples vključuje gibe medenice, bokov, prsnega koša, ramen in rok, zato se plesalke naučijo posamezne dele telesa premikati bolj sproščeno. Izboljšajo se koordinacija, drža in gibljivost telesa. Z rednim plesom pridobijo tudi dobro voljo, pozitivno energijo in občutek povezanosti z drugimi ženskami. Vsekakor je ta ples zdravilen za vsako deklico in žensko, saj s temi mehkimi gibi pomembno vpliva na naše notranje organe, celo telo in dušo.

Predvidevam, da imaš samo ženske udeleženke. Zakaj se moški pri nas tako težko odločijo zaplesati orientalski ples, ko pa vemo, da od tam, od koder prihajajo korenine tega plesa, moških kar mrgoli?
Trenutno so pri meni res deklice in ženske. Mislim, da je pri nas še vedno prisoten stereotip, da je orientalski ples namenjen samo ženskam. Ljudje ga pogosto povezujejo predvsem z ženstvenostjo, gibi bokov in ženskimi kostumi, zato si marsikateri moški niti ne predstavlja, da obstajajo tudi moški stili in načini izvajanja tega plesa. Dežele, iz katerih ta ples izhaja, je ples naraven del druženja in praznovanj. Tam ni nič nenavadnega, če zaplešejo moški. Njihovi gibi so lahko zelo močni, ponosni, energični in izrazito moški.

Kaj pa je tisto najtežje, kar opažaš pri poučevanju? So to gibi, koraki ali mogoče kompleks skrivanja pred lastnim telesom?
Sami gibi so lahko zahtevni, predvsem izolacije posameznih delov telesa in povezovanje več različnih gibov hkrati. Vendar se jih z redno vajo lahko nauči skoraj vsak. Velikokrat je težji tisti notranji del. Nekatere ženske so/smo na začetku zelo kritične do svojega telesa, se želimo skrivati ali smo obremenjene s tem, kaj bodo pa drugi rekli, kako nas bodo videli. Kot učiteljica jim želim pokazati, da nam ni treba biti vse enake, ravno obratno in da lepota plesa ni odvisna od postave, let ali širine bokov.

Na letni produkciji Čarobna orientalka, ki jo imaš vsako leto v Unionski dvorani v Mariboru, pa letos nisem opazila nič od tega. Ravno nasprotno, zdi se mi, da ste vse zelo rade nastopile in pokazale svoje znanje publiki?
Res je, in na to sem zelo ponosna. Ko jih opazujem na prvih vajah, nekatere še niso prepričane, ali bi sploh nastopile. Veliko je prisotne treme in strah pred tem, da bi naredile napako. Ko pa skozi sezono skupaj vadimo, se med seboj povežemo in ustvarimo koreografijo, začnejo vedno bolj verjeti vase. Čarobna orientalka je zanje priložnost, da pokažejo, kaj so se naučile. Med seboj se iskreno spodbujajo, si pomagajo in ko jih vidim v zaodrju, kako si popravljajo kostume, se objemajo, so nasmejane in se šalijo, vem, da smo ustvarile čudovito skupnost. Mislim, da so letos resnično uživale, in to je začutila tudi publika.

Lahko orientalski ples pomaga razbijati tabuje gole kože, ki so še vedno zelo prisotni?
Lahko pomaga predvsem pri sprejemanju lastnega telesa, se mi pa zdi pomembno poudariti, da orientalski ples ni povezan z razgaljenostjo. Plešemo lahko v zelo različnih kostumih. Nekatere plesalke pokažejo trebuh, druge se bolje počutijo v bolj zaprtih kostumih, oboje pa izpade nadvse lepo. Pomembno je, da se ženska v svojem kostumu počuti dobro, lepo in samozavestno. Skozi ples pa se lahko naučimo, da svoje telo ni potrebno ves čas skrivati ali popravljati, ampak, da ga spoštujemo in sprejmemo takšnega, kot je.

Kadarkoli delam intervju z vami, ki delujete v Mariboru, rada spomnim na dejstvo, da je Maribor mesto z največ plesnimi šolami in klubi v Sloveniji. Nekako 33 jih je registriranih v PZS in verjetno še enkrat toliko takšnih, ki ne sodite v nobeno plesno zvezo, ampak ste čisto samostojne plesne ustvarjalke. Je dovolj prostora za vse vas, saj je tudi ‘orientalk’ v Mariboru kar nekaj?
Verjamem, da je prostora dovolj za vse. Vsaka učiteljica ima svoj način dela, svojo energijo, izkušnje in odnos do plesalk. Lepo je, če med seboj sodelujemo, se povezujemo in podpiramo. Prav zato na Čarobno orientalko vabim tudi plesalke in skupine iz drugih društev. Več kot nas je, več ljudi lahko spozna orientalski ples in spozna kako bogata plesna zvrst je. Mislim, da lahko s sodelovanjem vse pridobimo veliko več.

Kaj meniš, da tebe dela posebno?
Mislim, da je moja posebnost predvsem v odnosu do ljudi. Pomembno mi je, da se ženske in deklice na mojih urah počutijo sproščene in sprejete, takšne kot so. Preden se začnejo vaje, si imamo vedno veliko za povedati, se kaj pošalimo in nasmejimo in potem lahko v tem sproščenem duhu začnemo s plesnim delom. Morda me dela posebno tudi to, da ljudi zelo rada pohvalim in spodbudim. Verjamem, da z lepo besedo in spodbudo dosežeš veliko več pri ljudeh, kot pa s kritiziranjem. Želim, da deklice in ženske gredo iz mojih plesnih ur z občutkom, da so vredne, sposobne in lepe takšne, kot so. Na plesnih vajah rada povem, da mi je najlepši trenutek, ko vidim, da se ženska sprosti, začne uživati in zapleše čisto v svojem svetu ter doda svojo začimbo k nekemu gibu, h koreografiji. S tem namenom sem ustanovila društvo KUD Almas (arabska beseda za diamant), ki je društvo za opolnomočenje deklet in žensk in želja je, ustvariti prostor, kjer se ženske med seboj podpiramo, sprejemamo in rastemo skupaj.

Orientalka je tudi tvoja enajstletna hči Lana. Jabolko ne pade daleč od drevesa, kajne? Zakaj je začela plesati?
Lana je s plesom povezana že od malega. Spremljala me je na veliko nastopih, pri vajah in pri pripravah na produkcije. Kmalu je sama izrazila željo po plesu, sicer pa je plesala že več plesnih zvrsti, med drugim balet, hip hop in makedonsko folkloro.
Pri orientalskem plesu pa se je najina skupna zgodba začela, ko mi je sama predlagala, da bi nastopili v duetu. Prvič sva začeli vaditi koreografijo približno dva tedna pred nastopom. Uspelo nama je in izkušnja je bila za obe zelo lepa, zame še posebej čustvena. Nato sva duet ponovili še naslednje leto in tudi letos. Ti nastopi z njo so mi res nekaj posebnega, saj naju ples povezuje tudi kot mamo in hčerko. Zelo sem vesela, da si tega želi sama.

Tvoje makedonske korenine in ukvarjanje s folkloro so te pripeljali do orientalskega plesa. Kaj ti ta ples prinaša v tvoj vsak dan?
Makedonska folklora je bila moja prva velika plesna ljubezen. Plesala sem jo dvajset let, dala mi je ogromno, občutek za glasbo in ritem, nastopanje, povezanosti s tradicijo. Orientalski ples pa mi danes prinaša svobodo, ženstvenost, mehkobo in hkrati moč, radost do življenja, pozitivno energijo, stik s sabo. Ko plešem, sem v svojem svetu, lahko za nekaj časa pozabim na skrbi in uživam v glasbi in trenutku, v katerem sem. Skozi ples sem spoznala tudi veliko čudovitih žensk, plesalk in učiteljic. Nastala so prijateljstva, sodelovanja in lepe skupne zgodbe.

Ples je pri tebi služba in družba in naj tako tudi ostane. So tudi tvoje želje takšne?
Da, vsekakor si želim, da bi ples ostal pomemben del mojega življenja. Včasih ni enostavno, prisotna je tudi negotovost, poleg poučevanja pa je veliko organizacije, priprav, promocije in drugih stvari, ki jih ljudje ne vidijo. Kljub temu svoje delo resnično obožujem. Rada učim, ustvarjam koreografije, pripravljam nastope in opazujem, kako plesalke napredujejo. Želim si, da bi Čarobna orientalka živela še veliko let in da bi Unionsko dvorano nekoč tudi popolnoma razprodali. Srčno vabljene drage deklice in drage ženske v novo plesno sezono, ki se začne septembra v Mariboru in na Ptuju. Moj kontakt je: na FB Anita Sokolov, na IG anita_orientalska_plesalka in mejl: orientalanita888@gmail.com
(foto: Damir Hladnič – Brada)
17 hours ago
38












English (US)