Anita Sokolov. Čarobna orientalka širi ženstvenost in ples!

Anita Sokolov je mariborska plesalka in učiteljica orientalskega plesa in makedonskih folklor.

Anitina plesna eleganca na odru je odraz njenega razmišljanja o orientalskem plesu in njenega odnosa do te plesne zvrsti. Zadnja tri leta je velikopotezno in zelo uspešno, z jasno zastavljenim ciljem pred seboj, organizirala plesno produkcijo z naslovom Čarobna orientalka v veliki unionski dvorani v Mariboru. Navdušenje v dvorani in v lokalnih medijih ji je prineslo širšo prepoznavnost.

Anita začniva na začetku. Kdaj si se prvič srečala z orientalskim plesom in zakaj je te je prevzel?
Orientalski ples mi je bil všeč še preden sem ga začela plesat. Videla sem ga tudi na potovanju v Egiptu približno dve leti prej, preden sem začela. Dolgo je v meni rasla želja po tem, da bi se ga začela učiti. Leta 2005 sem začela iskati kje bi se lahko začela učiti in našla svojo prvo učiteljico Edito Čerče. Šla sem na prvo uro in se popolnoma zaljubila v ta ples. Zaljubila sem se v gibe in v to ženstvenost, ki jo izraža.

Si se plesno izobraževala že kdaj prej, preden si začela z orientalskim plesom?
V osnovni šoli, v šestem razredu sem začela z jazz baletom in nadaljevala z njim tudi v srednji šoli. V tistem času pa se je v Mariboru ustanovilo tudi makedonsko folklorno društvo in takrat sem začela plesat tudi makedonsko folkloro. Tam smo imeli glasbenike, med katerimi je bil tudi moj oče, ki je igral harmoniko. Nastopali smo po celi Sloveniji in v tujini, največkrat pa smo gostovali na Gorenjskem, v Kranju in na Jesenicah, kjer so velike makedonske skupnosti. Makedonsko folkloro sem plesala dvajset let. Lahko rečem, da je bila prav makedonska folklora moja prva plesna ljubezen. Še vedno jo močno čutim in zdaj počasi v makedonskem društvu zopet obujamo plesno sekcijo. Nekaj časa sem tam učila otroško folklorno skupino, zdaj pa je želja po tem, da bi učila odrasle. Trenutno se še dogovarjamo in bom videla kako bo. Po folklori sem si želela plesat še kaj drugega in sem najprej za kratek čas začela s salso, nato pa z orientalskim plesom.

V tem trenutku se profesionalno ukvarjaš z orientalskim plesom. Kako te je tvoja življenjska pot pripeljala do tega?
Najprej sem nekaj let delala v modnem butiku, nato pa na banki, kjer sem bila namestnica vodja enote banke. Po izobrazbi sem diplomirana komercialistka. Delo v banki je bilo zelo stresno in po porodu hčerke sem nekaj časa ostala doma. Ko je šla Lana (hčerka, op.p.) v vrtec, pa sem se začela spogledovat z idejo, da bi se ukvarjala samo z orientalskim plesom. S poučevanjem sem se malo začela ukvarjati že na pobudo moje prve učiteljice Edite. Pred sedmimi leti sem počasi začela, nato mi je obdobje korone to za nekaj časa onemogočilo, saj sem močno zbolela in pristala v bolnišnici. Po tem obdobju sem začela z izobraževanjem za učiteljico orientalskega plesa pri tebi v društvu Bayani v Kamniku in to mi je bilo izjemno všeč. Začela sem s tečaji v Mariboru in na Ptuju, učim pa tako otroke kot odrasle. V tem trenutku učim štiri skupine, v nadaljevanju sezone pa morda začnem še z dvema otroškima na lokalnih osnovnih šolah.

Kaj bi v tem trenutku lahko povedala o poklicu učiteljice orientalskega plesa v Sloveniji – o plusih in minusih tega dela?
Lahko je zelo stresno, saj nikoli ne veš koliko ljudi bo obiskovalo tečaj v določenem šolskem letu. Druga stvar pa je zdravje. Če sem bolna, morda kdaj grem učit tudi z malo vročine, ne morem kar ostati doma. Vse to so slabe strani poklica. Včasih se sprašujem ali naj morda grem nazaj v redno službo ali ne. Kar pa zadeva svobode pa je vrhunsko. Obožujem svoje delo, zelo rada učim in plešem in sem hvaležna za to.

Tebe na tej poti podpirata tako tvoj partner, kot tvoja hčerka. S hčerko sta že dvakrat skupaj tudi nastopili.
Glede podpore doma sem zelo vesela, ker je izjemna. Oba, hčerka in partner me podpirata pri mojem delu. Hčerka zelo rada pleše, je zelo talentirana in pleše različne plesne zvrsti: balet, hip hop in makedonsko folkloro. Lansko leto mi je rekla, da bi rada nastopila v duetu z mano. In res sva prvič poskusili in vadili doma, štirinajst dni pred nastopom in nama je uspelo. Letos sva to zopet ponovili in mislim da bova kar nadaljevali s to tradicijo.

Tvoja vsakoletna letna plesna produkcija, kjer si nastopila tudi s hčerko Lano se imenuje Čarobna orientalka in lahko bi rekli, da je to neka tvoja osebna zgodba o uspehu. Namreč pred tremi leti si prvič organizirala samostojno plesno produkcijo v veliki mariborski unionski dvorani, oder opremila s čudovito orientalsko scenografijo in požela velik uspeh. Od prvega leta, ko je prišlo za približno polovice dvorane gledalcev, do letos, ko je bila dvorana praktično polna si dvignila nivo produkcije in naredila močan vtis, ki je odmeval tudi v lokalnih medijih.
Ja, res je. Prvo leto smo začeli skromno, a z veliko navdušenja, potem pa smo vsako leto rasli in z letošnjo izvedbo sem bila res zelo zadovoljna. Zelo sem vesela, da lahko v okviru moje letne plesne produkcije povabim še sestrske orientalske plesne skupine in društva iz drugod. Namreč moja želja je, da bi s to Čarobno orientalko nadaljevala tradicionalno vse dokler bomo lahko plesale. Veliko dela se skriva za to organizacijo, letos sem se povezala z lokalnimi mediji, bila sem na radiu, pa imeli smo objavo v lokalnem časopisu pred in po predstavi. Moja želja je, da bi enkrat razprodali unionsko dvorano.

En del produkcije Čarobne orientalke je bil tudi nastop malih deklic, osnovnošolk, ki jih poučuješ. Povej kako to, da si se odločila da boš deklice poučevala orientalski ples in kakšen je njihov odziv?
Že pred davnimi leti, ko sem delala prvo stopnjo reikija pri Darji Suhadolc, mi je prav ona rekla, da bi bila jaz odlična pri delu z otroki. In tako se je prvi stik s plesnim poučevanjem otrok zgodil pri makedonski folklori. Za orientalski ples pa mi je predlagala ena mojih plesalk iz ptujske skupine, tudi mamica in mi je dala idejo, da bi poučevala otroke. Najprej me je bilo malo strah, ker nisem pedagog po izobrazbi. Vseeno sem se odločila in poskusila s prvo skupino leta 2023 v osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju. Začele smo z osmimi deklicami, že naslednjo sezono pa sem jih imela dvaindvajset. Tako da imamo zdaj na tej šoli dve skupini. Rada delam z otroci, saj so tako iskreni, radostni, veseli in pristni. Skupaj uživamo, res rada poučujem in tudi one mi vračajo naklonjenost in mi nosijo risbice in me hvalijo, da sem najboljša učiteljica. To je tako izpolnjujoče.

Kako se pripravljaš na plesne ure in kdaj?
Ob dopoldnevih poslušam arabsko glasbo, pogledam kakšne video posnetke in iščem navdih. Glasbo, če mi je všeč poslušam večkrat, skušam nanjo zaplesati, da vidim če jo začutim, če ni prave povezave z glasbo jo opustim in grem naprej na drugo glasbo. Prav tako je z video posnetki plesalk. Ena največjih inspiracij so zame videoposnetki plesalk iz zlate dobe egipčanske filmske industrije.

Kateri so tvoji najljubši stili in/ali rekviziti orientalskega plesa?
Najraje imam tančico, krila in ‘fan veile’. S svileno tančico si elegantna, mehka, ženstvena, letiš po zraku. Krila so že bolj mogočna, izražajo neko moč, energijo. ‘Fan veili’ so pa igrivi. Všeč mi je tudi svečnik, a z njim še nisem delala, morda pa bi si v prihodnosti želela naučiti še več plesa s činelicami.

Kje se izobražuješ?
Še vedno se izobražujem pri tebi, torej v KUOD Bayani. Prav tako rada hodim na delavnice slovenskega orientalskega plesnega festivala Spring Oriental Dreamcamp, ki ga organizira Mateja Mikulan.

Kako pa je z nastopi, veliko nastopaš?
Letos in lani sem z mojimi skupinami nastopala na Rimskih igrah na Ptuju. Bil je čudovit odziv občinstva. Tudi sicer z mojimi skupinami sem in tja nastopimo na kakšnih javnih ali privatnih dogodkih. Sama pa sem v preteklosti veliko nastopala na zasebnih zabavah, zdaj pa ne več toliko, ker čutim, da je bilo teh solo nastopov dovolj in dajem možnost mlajšim plesalkam.

Kaj sicer še rada počneš poleg plesa?
Zelo rada potujem, sploh z družino. Letos smo bili na Zelenortskih otokih in na Sardiniji. Zelo rada spoznavam drugo kulturo in lokalno hrano. Rada imam sprehode, rada berem knjige. V nekem obdobju življenja sem naredila tudi tečaj ličenja in sem in tja naličim kakšno žensko, tega bi si želela več. Prav zato sem letos ustanovila svoje kulturno umetniško društvo, ki se imenuje Almas in je društvo za opolnomočenje žensk in deklet. Želim spodbujati ženske, da se zavemo, da smo veličastna in čudovita bitja, da smo čarobne, sposobne, da smo lepe takšne kot smo in da se take tudi sprejmemo. Želim ustvariti sestrstvo, da se spodbujamo, da smo kraljice. Če ti krona morda stoji malce postrani, ti jo popravim in ti povem, da si videti fantastično. Iskreno si želim, da bi se ženske podprle med sabo, da se ne bi poniževale in opravljale. Da bi si bile sestre. Tudi če se ne strinjamo, se potem pogovorimo in rešimo vse skupaj. Jaz rada pohvalim ženske tako na tečajih kot v življenju in vedno jim rada povem, ko se Ženske med seboj iskreno podpiramo, nastajajo čudeži.

Kakšni so tvoji plani za prihodnost?
Želim si ustvarjati Čarobno orientalko, dokler bo šlo. Upam, da bodo moje deklice tudi ko odrastejo še naprej širile to ženstvenost in ples. Želim si še naprej soustvarjati tudi z drugimi kolegicami iz drugih delov Slovenije, kot npr. z Nežko iz KUD Magnolija, z Lucijo iz Inanna Dance, s teboj in KUOD Bayani, pa tudi z drugimi.