Andrina Mračnikar na Liffu: Zdaj ima tudi Avstrija partizanski film

38 minutes ago 15

Na Liffu je bila v torek zvečer slovenska premiera celovečernega igranega filma Andrine Mračnikar Mila/Marija o odporu koroških Slovencev proti nacistični diktaturi. Film je spremljal dolg aplavz s stoječimi ovacijami. Mračnikar je tako dobila potrditev in utišala lastne strahove, da tema ne bo pritegnila širšega občinstva.

Koroškoslovenska filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar nam v igranem celovečernem prvencu Mila/Marija, prvi slovensko-avstrijski koprodukciji, skozi zgodbo 19-letne protagonistke Mile (Doroteja Nadrah) in njenega brata Hanzija (Oskar Haag) približa partizanski boj koroških Slovencev. Kot je Mračnikar po projekciji povedala navdušenemu občinstvu, je hotela s filmom približati spregledano temo. V Beljaku bo film 2. decembra odprl festival K3, kar bo, poleg Viennala, tudi širša avstrijska premiera. Na vprašanje, kako misli, da bo film sprejela Avstrija, ki nima partizanskih filmov, je bila Mračnikar kratka in jasna – “no, zdaj ga ima”. Slovenski partizani so na tamkajšnjem ozemlju organizirali edini trajen oborožen upor proti nacizmu. Kot je že na snemanju pred letom dni povedala scenaristka in režiserka filma, na avstrijskem Koroškem ni šlo za ideološki upor, ampak za boj za preživetje. Slovenske družine so nacisti izseljevali, preganjali. Ob tem je Mračnikar v torek zvečer opozorila, da je film, žal, zelo aktualen. Partizanski odpor koroških Slovencev med drugo svetovno vojno je Avstriji po vojni omogočil dokazovanje lastnega prispevka k boju proti nacizmu, kar je vplivalo na vsebino Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Sedmega člena, ki med drugim zadeva enakopravnost Slovencev, Avstrija še vedno ne izpolnjuje scela. Nadrah, ki je upodobila protagonistko, politično komisarko v partizanih, je izrazila upanje, da “smo se s filmom nekaj naučili”. Celotna ekipa je bila zelo motivirana, da osvetli prezrt del zgodovine. Velik izziv je bila igralki koroška slovenščina, ki sta jo še posebej intenzivno vadila s filmskim očetom Markom Mandićem. Kot je dodala igralka, si želi, da se preseže miselnost zbijanja šal nad izgovorjavo koroških Slovencev. Tako Nadrah kot Mračnikar upata, da ima film pred seboj uspešno kinematografsko pot. Na svetovni premieri na filmskem festivalu v Zürichu je film prejel nagrado občinstva. To je bila za režiserko potrditev, da zgodba, ki ima tudi precej avtobiografskih primesi, presega lokalne okvire. Mračnikar se je s filmom ravnokar mudila v Grčiji, državi, ki je sodelovala kot producentka. Tamkajšnje občinstvo je bilo ganjeno, veliko jih je jokalo, pravi. Ob tem je opozorila, da so šli Grki med drugo svetovno vojno in po njej skozi podobno izkušnjo kot koroški Slovenci. Film bo na Liffu na ogled še v četrtek ob 17.30 v mariborskem Mariboxu in ob 20.30 v ljubljanskem Kinodvoru. V slovenske kinematografe bo film predvidoma prišel v drugi polovici prihodnjega leta. Danes bo v Slovenski kinoteki na ogled režiserkin dokumentarec iz leta 2006 Korošec govori nemško. Sledila bo delavnica v obliki pogovora z Mračnikar. Nazadnje so slovenski gledalci lahko videli režiserkin dokumentarni film Izginjanje iz leta 2022, prav tako posvečen zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Read Entire Article