7 hours ago
12
ARTICLE AD
V dobi digitalizacije, vse bolj vsiljivega virtualnega življenja in okoljskih kriz je vsaka priložnost za oživljanje stika z naravo dragocena. Premišljeno zasnovana in umeščena arhitektura je eno od pomembnih orodij pri vračanju narave v človekov vsakdan, saj ima s svojo fizično prisotnostjo neposreden vpliv na doživljanje okolice.
V Rogaški Slatini, ki se poleg steklarske ponaša tudi s tradicijo zdraviliškega turizma, so tovrstno priložnost izkoristili za izgradnjo novega elementa javne turistične infrastrukture, Arene Janina. Njena zasnova je transformirala degradirano območje v centru mesta, ki je dolgih 40 let stagniralo v funkciji parkirišča in onemogočalo mehko povezavo med naseljem in zelenim predelom območja Janina. Na mestu ograjenega parkirnega prostora, ob katerem je stala stara smučarska lopa, se je uredil preprosto dostopen in odprt prostor, osmišljen z novim lesenim večnamenskim paviljonom. Ta služi potrebam smučarskega kluba in smučišča, informiranju obiskovalcev ob vstopu na območje Janine, izposoji pohodniške opreme, gosti pa lahko tudi večje prireditve na prostem in s tem oživlja športno-kulturno infrastrukturo kraja.
Projekt se je vsebinsko vpel tudi v širši kontekst zdraviliškega kompleksa, vzdolž katerega poteka neprekinjena pešpot skozi zdraviliški park. Ta se po novem naveže na svoji krajni točki – razgledni stolp Kristal na zahodu in Areno Janina na vzhodu – in predstavlja »logično razgledno os čez vso destinacijo«. 1
Novi objekt je v celoti postavljen na južni rob obstoječega parkirišča, ne da bi dodatno posegel v zelene površine. Na severu, kjer je dostop, tako omogoča maksimalno izrabo preostalega prostora za parkiranje, proti jugu pa se stakne z naravo in obrača v gozd. Obiskovalca pozdravi s horizontalno potezo pritličnega volumna, iznad katerega se v ozadju dvigne prečno odprt centralni kubus. Leseni volumen oglate geometrije vzpostavlja jasen kontrast z valovitim gozdnatim pobočjem v ozadju – tako v obliki, materialu in barvah kot tudi po izvoru svojega nastanka.
Gabariti objekta so bili določeni znotraj izjemno togih okvirjev: minimalno poseganje v teren, ohranjanje obstoječih servisnih in intervencijskih dovozov ter čim večjega števila parkirnih mest so volumen zamejili od zunaj, obenem pa je bilo treba zadostiti prostorskim potrebam za optimalno izvajanje programov znotraj objekta. »Odigrali smo zelo natančen in kompakten ›tetris‹, ki pa je kot končna podoba, tudi zaradi vseh proporcev, prijeten na pogled.«
»Zgradba je zasnovana kot lesen paviljon v parku, ki se zgleduje po klasicističnem in modernističnem mestnem tkivu ter lokalni vernakularni tipologiji, hkrati pa uporablja prostorske in konstrukcijske možnosti sodobne lesene gradnje.«2 Večinoma je zasnovana z elementi iz lepljenega lesa, večje razpone pa premoščajo jekleni nosilci. »Obodni stebriščni nadstrešek nudi zavetje nad več ločenimi vhodi in integrira zgradbo v naravno okolico, zabriše ločnico med notranjostjo in zunanjostjo ter deluje kot odprt povezovalni koridor med različnimi programskimi enotami.« 2
Tridelnost arhitekturne in funkcionalne zasnove zadržano nakazuje že fasada ob prihodu – obodna stena, pomaknjena v notranjost arkadnega hodnika, je po sklopih definirana s tremi različnimi fasadnimi polnili. Na nasprotni južni fasadi se deli jasno izrazijo, volumen se razgiba tudi po višini – zunanji oder ga po sredini predre tako v vertikalo, proti nebu, kot horizontalno, do zunanjega roba arkad. Ob njem sta zaprti prostor skladišča na eni ter zastekljen klubski prostor na drugi strani.
Kot dopolnitev vertikalnemu ritmu lesenih nosilnih in polnilnih elementov so namensko zasnovani fasadni paneli iz perforirane pločevine, ki obdajajo odrski prostor. »Polnjeni so s ploščami iz mineralizirane lesne volne za boljše akustično okolje in so vremensko odporni. Motiv perforacij je abstrahirana snežinka, ki pa je sestavljena iz 4 zrcalno obrnjenih abstrahiranih nageljnov, tako sta v tem motivu združena tematika smučišča in slovenska etnološka zapuščina.« Skrbno izbran odtenek sive je dovolj svetel, da se zlije z barvo lesa, in dovolj temen, da ustvari optimalne svetlobne pogoje na odru. Akustične izzive v notranjem klubskem prostoru so rešili z uporabo perforiranih vezanih plošč. Izbor topolovega lesa daje interierju »naraven, domačen a tudi sodoben izgled«, luknjičasta površina pa omogoča obešanje elementov ter s tem prilagajanje potrebam in spreminjajoči se vsebini.
Skupek simetrije, poudarjenega centralnega volumna, njegovega seganja proti nebu in nagovarjanja parterja, ki se zliva v naravo brez meja, bežno spominja na oltar – ta predstavlja sveti prostor narave, ki k srečevanju vabi domačine in obiskovalce, povezuje grajeno in naravno, podpira samoiniciativno lokalno skupnost ter spodbuja živahno smučarsko dejavnost.
VIRI
1 Dostopno na: https://www.rogaska-slatina.si/si/objave-in-napovedi/novice/21081-zakljucen-projekt-arena-janina-v-rogaski-slatini.
Naslov projekta: Arena Janina
Lokacija: Rogaška Slatina, Slovenija
Avtor: Andrej Strehovec
Projektanti: Andrej Strehovec – arhitekt, Ravnikar Potokar arhitekturni biro
Sodelavci: Srđan Knežević (3D), Marko Gungl (konstrukcije), Janja Marolt (geomehanika), Andrej Smole (zunanja ureditev), Bogdan Lepan (elektrika in telekomunikacije), Marko Kamenšek (strojništvo), Aleš Hudernik (požarna zaščita), MK3 (akustika)
Investitor: Občina Rogaška Slatina
Leto projektiranja/izgradnje: 2023–2024/2025
Površina (bruto): 389 m²
Program: multifunkcijski center: kultura, šport, turizem, družbene dejavnosti, odprta javna tribuna
Fotografija: Virginia Vrecl
Napisala: Patricija Bratuž
English (US)