[Analiza] Boštjančič nezaskrbljeno: Milijardno luknjo v proračunu smo predvideli vnaprej

Slovenska vlada je v proračun zvrtala več kot milijardno luknjo v proračun kljub rekordnim vplačilom s strani davkoplačevalcev. Se pravi, nismo dovolj hitri pri polnjenju, kot so oni pri praznjenju. 641 milijonov evrov deficita smo pridelali, kljub temu da letos ni bilo več stroškov zaradi poplavne sanacije in ukrepov zaradi energetske draginje. Minister Boštjančič je dal za Odmeve na depolitizirani RTV Slovenija komaj verjeten intervju, kjer je proračunski primanjkljaj označil za “točno tam, kjer so ga napovedali, pri 1,07 milijarde evrov”.

“Proračunski primanjkljaj je popolnoma v skladu z načrtom. Državni zbor je proračun za leto 2025 potrdil novembra lansko leto. Proračunski primanjkljaj za celotno leto 2025 je načrtovan na 1,9 milijarde. Po osmih mesecih smo točno tam, kjer smo napovedovali. Nič posebnega se ni zgodilo, delamo tako, kot smo napovedali. Proračunski primanjkljaj sam po sebi ne pomeni nič slabega, če je na drugi strani ustrezna gospodarska rast in če so sredstva, ki se namenjajo v proračun, čim bolj učinkovita,” je povedal Boštjančič.

Se pravi: ne sekiramo se, saj davkoplačevalci pridno polnijo luknje, ki jih oni ustvarjajo dobesedno iz nič. Pri tem Boštjančič najbrž upa, da bo gospodarstvo (kljub vladni vojni z njim) to uspelo delati še naprej.

Čeprav ga je novinarka v naslednjem vprašanju opozorila, da je polletna rast le 0,1-odstotna (ena najslabših v EU), se Boštjančič s tem ne obremenjuje. Pravi, da slovenski BDP še vedno raste hitreje kot evropski in bistveno hitreje kot nemški. Nemčija je že tretje leto zapovrstjo v recesiji, in to se seveda pozna tudi v Sloveniji, a po njegovem mnenju smo se v zadnjem desetletju tako diverzificirali, da nemške težave vplivajo na Slovenijo, a ne tako dramatično, kot je bilo še pred desetletjem. Pri tem odgovoru se zastavlja obilo vprašanj. Najprej, kateri strokovnjak je ministru pripravil podatke? Povprečna EU rast je namreč višja kot slovenska – v medletni primerjavi je bila v prvem četrtletju v območju evra 1,5-odstotna, v EU pa 1,6-odstotna. Prav tako ni jasno, kje minister vidi “diverzifikacijo” gospodarstva, saj je večina industrije še vedno ujeta v podizvajalstvo hirajočim nemškim avtomobilskim proizvajalcem, in prav gospodarstveniki v avtomobilski industriji sami jasno govorijo, da se jim bliža katastrofa, vladna vojna z njimi pa razmere še otežuje.

Ko ga je novinarka opozorila na mnenje Fiskalnega sveta, ki opozarja, da je poraba občutno prehitela rast prihodkov, ga to ni pretirano zanimalo. Še enkrat je ponovil, da je proračunska luknja v skladu s predvidevanji.

Največ je v luknjo prispevala absolutno rast plač, toda minister je zopet ponovil, da je bila tudi ta rast plač načrtovana, saj so lani izvedli plačno reformo, del katere je tudi hitrejša rast v prvih letih in poznejša v naslednjih letih. To je posamično največji vpliv na proračun. Se pravi – fiskalno katastrofo so vnaprej napovedali in predvideli, pa so vseeno sprejeli reformo, ki je noben običajen proračun tik pred nepredvidljivimi časi pač ne more prenesti? Zakaj točno bi nas moralo to priznanje pomirjati?

Obrambni izdatki bodo še naprej šli v smeri zavajanja

V zvezi z obrambnimi izdatki je minister povedal, da država oziroma vlada ves čas daje poudarek na tako imenovano dvojno rabo, “kjer ne želijo dajati sredstev samo v klasično orožje, ampak predvsem v tiste stvari, ki bodo imele koristi tudi za civilni namen”. In prav v tem je Slovenija ena tistih, ki prednjači znotraj Nata, se je pohvalil minister. V prenesenem pomenu je torej jasno, da želi Golobova vlada še naprej Nato vleči za nos in razne civilne NVO projekte predstavljati kot obrambne izdatke.

Vlada se bo še naprej delala norca iz Nata. (Foto: STA)

Opozorila fiskalnega sveta ga ne zanimajo, ker ima Slovenija ugled

Minister meni, da ni pomembno, kako so formulirana fiskalna pravila in kaj izjavlja fiskalni svet, ampak je pomembna edino percepcija države in njenih javnih financ na finančnih trgih. Po njegovem zadolževanje in luknjanje proračuna ni težavno zato, ker so nam agencije v preteklosti zvišale bonitetno oceno. Boštjančič namreč kot pravi predstavnik neskončnega državnega zadolževanja meni, da je treba plačevati obresti, ko se zadolžuješ, ampak Slovenija se že zadnjih nekaj let absolutno zadolžuje ugodneje ali ceneje kot večina drugih evropskih držav – zopet je vprašanje, kdo mu je te podatke dostavil. Slovenija se namreč NE zadolžuje ceneje od “večine drugih evropskih držav”. Škoda, da v studiu ni bilo nobenega sogovornika, da bi mu lahko oporekal. Boštjančičevo sporočilo je seveda jasno: zadolžujmo se in plačujmo obresti. Dokler bo zneslo, bo zneslo. Ko ne bo, pa njega ne bo več na Gregorčičevi.

Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS (Foto: Bobo)

Sredstva za odpornost? Ni jih, kriva je Janševa vlada, da je zagotovila preveč?!

Slovenija je v Bruselj poslala zahtevek za približno 500 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, na katere še kar čakamo. Zakaj? Boštjančič pravi, da zato, ker je to za Slovenijo še posebej velik izziv, ker je načrt potrdila prejšnja vlada, in velja znotraj Evropske unije za enega najbolj kompleksnih, z največ reformami, ki jih potem izvaja ta vlada, češ da je to obljubila prejšnja vlada, oni pa izvajajo.

Tretja Janševa vlada je zagotovila 500 milijonov evrov sredstev. (Foto: Gov.si)

Se pravi, minister Boštjančič je jezen, da je Janševa vlada izpogajala tako veliko denarja, ki ga oni niso sposobni niti prevzeti, ker ne znajo pravilno razviti projektov?! Kakšna sramota! Minister sicer miri, da imajo še dvanajst mesecev, in napoveduje denar do konca letošnjega leta. Pri tem naj opozorimo, da so denar obljubljali tudi konec lanskega leta. V resnici ga bomo morda dobili komaj konec leta 2026, ko bomo zopet imeli desno vlado.

Boštjančiča zamuda ne skrbi! Lahko smo pomirjeni, da je vse “še zmeraj v skladu z načrti”. Po njegovem gre namreč za tako veliko stvar, ki jo je nemogoče izpeljati v enem letu. Zakaj pa potem plačujemo? Zakaj ni nobenega načrta, kako se bo denar porabljal? Zakaj ni koordinacije z izvajalci?! Tega ga novinarka seveda ni vprašala.

Foto: zajem zaslona

Intervju ministra na Odmevih je odmev časa, v katerem živimo: nepripravljena novinarka brez podvprašanj in brez znanja, da bi jih sploh zastavila. Znanje bi lahko prispeval kak sogovornik, ki ga pa po stari tradiciji RTV Slovenija niso povabili. Kljub temu je bil intervju Boštjančiča, čeprav je nastopal sam, na ravni verjetnega. Milijardo dolga kljub rekordnemu proračunu pa minister reče, da vse poteka v skladu z načrti… Kje mi živimo?!

Mitja Iršič