Analitik Tomšič o Golobovi predstavi narodne enotnosti: “Bodisi nima pojma, bodisi zavaja”

Svoboda je pripravila izhodišča za koalicijski sporazum. Ta obsegajo programske prioritete v 10 točkah in prvi predlog razdelitve 16 resorjev. Sedem bi jih prevzela Svoboda, trojčku NSi, SLS, Fokus ponujajo tri, SD, Demokratom ter Levici in Vesni pa po dva. Stranki Resni.ca ponujajo ločeno sodelovanje pri posameznih programskih prioritetah.

Pripravljena izhodišča za nadaljevanje koalicijskih pogajanj med drugim obsegajo deset programskih točk. Pri pripravi so izhajali iz “spoštovanja programskih prioritet vseh demokratičnih parlamentarnih strank“, so navedli v Gibanju Svoboda. Kot so pojasnili, so te prioritete izluščili na podlagi javno predstavljenih programskih usmeritev stranki in na podlagi dosedanjih pogovorov. “V tem trenutku je namreč ključno poiskati tiste vsebinske točke, ki nas povezujejo in predstavljajo skupni imenovalec,” so poudarili v Svobodi.

Ob tem pa so pripravili tudi prvi predlog razreza po resorjih. Teh bi bilo po novem 16, organizacijska struktura pa bi izhajala iz “vsebinskih prioritet ter jasne usmeritve v bolj učinkovito in operativno državo“. Tudi za to izhodiščni predlog predvideva manjše število resorjev, kot jih šteje trenutna vladna postava. Cilj je po navedbah Svobode večja preglednost, boljša koordinacija in hitrejše sprejemanje odločitev.

Katere resorje bi si prevzela Svoboda?

Relativna zmagovalka volitev bi po tem predlogu prevzela vodenje sedmih resorjev, trojčku NSi, SLS in Fokus ponujajo tri, SD, Demokratom ter Levici in Vesni skupaj bi ponudili vodenje po dveh resorjev. “Gre za izhodiščni predlog, ki bo predstavljen predsednikom demokratičnih parlamentarnih strank in se lahko v okviru nadaljnjih pogovorov še prilagodi, tudi z morebitnimi dopolnitvami organizacijske strukture, če bo to prispevalo k večji učinkovitosti in stabilnosti delovanja vlade,” so ob tem zapisali v Svobodi.

Stranki Resni.ca pa ponujajo ločeno sodelovanje pri programskih prioritetah, ki so jih izpostavili v preteklih pogovorih. Kot razlog za takšno ponudbo so navedli, da je stranka napovedala, da ne namerava vstopiti v vlado.

“Predsednik vlade in predsednik stranke Svoboda Robert Golob s tem začenja individualne pogovore s predsedniki demokratičnih parlamentarnih strank, na katerih bo predstavil izhodišča za koalicijski sporazum ter predlog organizacijske strukture vlade narodne enotnosti,” so še napovedali v stranki.

Analitik Tomšič: Golob je v “pat položaju”

V oddaji Tema dneva je politični komentator Matevž Tomšič komentiral aktualno politično stanje v Sloveniji, pri čemer se je osredotočil na vprašanje oblikovanja prihodnje vlade, razmerja moči v parlamentu ter na nekaj najodmevnejših političnih izjav zadnjih dni.

Dr. Matevž Tomšič, sociolog in predsednik Združenja novinarjev in publicistov (Foto: Arhiv Demokracije)

Tomšič je dejal, da je politična slika trenutno v “pat položaju”, saj “noben politični tabor trenutno nima zadostne večine, da bi sestavil vlado”. Ocenjuje, da bo imel vsak poskus sestavljanja vlade izjemno zahtevno nalogo, saj razmerja moči v državnem zboru ne omogočajo stabilne koalicije.

Posebej je izpostavil položaj sedanje koalicije pod vodstvom predsednika vlade Robert Golob, ki ima po novem ke 40 poslancev. Za nadaljevanje vodenja vlade bi potrebovala dodatno partnerico, na primer Demokrate. Vendar pa ta, kot pravi, zavrača sodelovanje v vladi skupaj z Levico, prav tako naj bi podobno stališče zavzela tudi stranka Resnica. “To bo za Goloba velik problem,” je poudaril Tomšič in dodal, da trenutna koalicija v obstoječi sestavi zelo verjetno ne more nadaljevati dela.

Ob tem opozarja, da tudi morebitne nove koalicije ne bi bile nujno stabilne, saj “vlada mora delovati usklajeno“, kar pa je težko, če so v njej stranke z diametralno nasprotnimi pogledi. “Ne vidim, kako bi Levica in Demokrati sodelovali v vladi,” je dodal.

“Predsednica forsira svojo levo politično opcijo”

V nadaljevanju se je dotaknil tudi izjav predsednice republike Nataša Pirc Musar, ki je napovedala, da na pogovore ne bo povabila oseb, ki “mešajo tuje agencije v državo”. Tomšič je opozoril, da predsednica ni navedla imen, je pa jasno, da je mislila na Janeza Janšo. “Očitki, da naj bi Janez Janša v državo vabil tuje vohune, nimajo nobenih prepričljivih dokazov. Tudi SOVA ni pokazala posnetkov, ki naj bi to dokazovali. Lahko gre za čisti konstrukt, ampak tukaj je predsednica spet demonstrirala svojo politično pristranskost in forsira svojo levo politično opcijo”, je bil oster.

Golobu se mudi, ker bi ostal na položaju

Tomšič je komentiral tudi dinamiko oblikovanja vlade in poudaril, da se “levemu bloku mudi“, predvsem Golob, ker želi ostati na položaju predsednika vlade. Po njegovem mnenju bo proces oblikovanja vlade dolg, tudi če do nje pride, pa ostaja vprašanje njene stabilnosti.

V zaključku se je odzval še na Golobove pozive k političnemu sodelovanju zaradi krize. Tomšič je opozoril na protislovje med predvolilno retoriko in poznejšimi pozivi k sodelovanju: “V kampanji je govoril, da Slovenija cveti, zdaj pa naenkrat govori o krizi.” Ob tem je spomnil, da je Golob pred volitvami izključeval sodelovanje z opozicijo, zdaj pa govori o povezovanju političnih sil.

Foto: Bobo

“Če sem ciničen, bi lahko rekel, da je to povsem v skladu z njegovim obnašanjem, ko spreminja svoje izjave glede na potrebo. Njegovi pozivi, da morajo politične sile stopiti skupaj, zvenijo precej cinično” je dejal in dodal, da je “pred volitvami vodjo največje opozicijske stranke SDS označeval za izdajalca in da z njim ne bo sodeloval, sedaj pa govori o sodelovanju.”

Kot je dejal, to po njegovem mnenju ne more biti prava koalicija narodne enotnosti, saj “hkrati izključuje drugo največjo stranko”, kar lahko pomeni bodisi nerazumevanje političnega koncepta bodisi zavajanje. “Gradi koalicijo narodne enotnosti, hkrati pa izključuje drugo največjo stranko. To pomeni, da bodisi nima pojma, o čem govori, bodisi zavaja. Pri Golobu je možno oboje”, je zaključil.

A. G.