Analitik dr. Tomšič: Levica je mobilizirala vse, “kar leze in gre”

V oddaji Tema dneva sta voditelj Aleksander Rant in politični analitik Matevž Tomšič razčlenila rezultate štirih referendumov, pomen križanja glasov, pasivnost vladne kampanje in posledice za prihajajoči referendum o interventnem zakonu. Tomšič ocenjuje, da je bil rezultat referendumov matematično 2:2, a glede na napovedi, da bo vlada dobila vse štiri, gre za uspeh levice. Ta je po volitvah delovala dezorientirano, zdaj pa je dobila potrditev, da lahko referendume uspešno uporabi proti vladnim zakonom. Za vlado pa je bil to nepričakovan udarec.

Tomšič opozarja, da so bili dosedanji referendumi vsebinsko manj pomembni. Parlamentarno preiskavo bo še vedno mogoče izvajati, kljub zavrnitvi zakona. Precej bolj odločilen bo referendum o interventnem zakonu, ki predstavlja podlago za celotno politično usmeritev sedanje vlade, hkrati pa je opozoril, da se bo morala vlada kampanje o slednjem lotiti bolj aktivno.

Vladna predreferendumska kampanja je bila izjemno pasivna in medla

“Ni bilo veliko zvonjenja zvonov, da se sploh kaj dogaja. V zadnjem tednu so se pojavili jumbo plakati ‘štirikrat za’,” je bil kritičen. V soočenjih, zlasti na nacionalni televiziji, je bilo na vladni strani le peščica politikov, na drugi pa vsaj trikrat več ljudi iz civilne družbe: “Delovalo je kot da je pet politikov proti celotni civilni družbi.” Dodane so bile še pristranske voditeljske odločitve, kar je po njegovem tehtnico nagnilo na levo. Desne civilne družbe, naklonjene vladi, ni bilo videti. Tomšič potegne vzporednico z referendumom o vodah, ki ga je prejšnja Janševa vlada prav tako podcenila in izgubila brez prave kampanje. Tokratni poraz ni bil prepričljiv – vlada je dva posvetovalna referenduma dobila –, a tega ni mogoče šteti za uspeh.

Glede komentarja podpredsednika vlade Anžeta Logarja, da je bil rezultat Levice glede na vložek slab, Tomšič pravi, da gre za stvar presoje. Levica je bila mesece dezorganizirana, a je uspela dobiti dva referenduma: “Tukaj lahko stvar obrnemo in rečemo, zakaj vložek desne opcije ni bil večji.” Porazdelitev glasov je zanimiva: pri RTV-prispevku je bila razlika le okoli 600 glasov (približno 480 tisoč proti 480 tisoč), pri preiskovalni komisiji okoli 20 tisoč (480 proti 500 tisoč), medtem ko sta bila referenduma o tujcih in pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom za vladne predloge prepričljiva – čez 60 odstotkov.

Foto: zajem zaslona

Razlika v tematikah je po Tomšiču ključna

Referenduma o socialni pomoči in volilni pravici tujcev sta bila konkretna in zdravorazumska. Pri RTV-prispevku je šlo bolj za politično blokiranje: levi volivci so bili proti ukinitvi, ker jim javna televizija poroča koristno, del desnih pa je menil, da bi se ustanova še vedno financirala iz proračuna. Zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi je bil abstrakten in oddaljen od interesov običajnih ljudi, zato lažje manipuliran s tezami o “politični policiji”, ki so po Tomšiču “totalno deplasirane“. Levica je mobilizirala vse, “kar leze in gre” – igralce, umetnike, aktiviste –, medtem ko so na desni nastopali predvsem politiki.

Desnica po njegovem ima potencial za boljši rezultat, a ga mora izkoristiti: “Kampanj se ne sme več lotevati tako pasivno, na tak apatičen način ali v pričakovanju, da je zmaga samoumevna. V politiki nič ni samoumevno.” Lekcija je tudi, da nobena manipulacija ni tako absurdna, da ne bi mogla uspeti, če ni odziva.

Pri interventnem zakonu zato pričakuje močno negativno kampanjo: da bo Blaž Brodnjak dobil višjo plačo, da bodo bogati bankirji imeli še več, da bodo upokojenci ostali brez dolgotrajne oskrbe, ker ne bodo plačevali odstotka, in da bodo ljudje prisilno upokojeni pri 67 letih. Vladna stran se mora na to pripraviti in konkretne koristi zakona predstaviti ljudem na razumljiv način.

T. B.