Ana Koritnik: Črno jutro, črni dnevi (protivojni roman za mladino)

Medtem ko prek medijev skoraj v realnem času spremljamo genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi, smo morda že nekoliko pozabili, da tik ob nas še vedno besni prav tako neusmiljena vojna med Rusijo in Ukrajino.

O tej vojni se je v najnovejšem romanu za mladino odločila spregovoriti dr. Ana Koritnik, ki je poznana predvsem kot otroška in mladinska pisateljica – objavila je številna dela za otroke in mladino, tudi za odrasle. Zaposlena je kot učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju, na Sofizo izobraževalnem centru poučuje odrasle, bila je asistentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, sodelovala pri različnih projektih, izvajala otroške delavnice, gostovala po vrtcih in šolah …

Čeprav avtorica v romanu niti z eno besedo ne omeni, da gre za vojno v Ukrajini, je iz vsebine in imen glavnih protagonistov to vseeno dovolj jasno. Na to dejstvo pa tudi povsem neposredno namignejo subtilno umeščene barve ukrajinske zastave na naslovnici.

Čeprav v Sloveniji in tudi sicer v t.i. zahodnem svetu kljub kaotičnosti trenutnega sveta zaenkrat še naprej živimo privilegirana udobna življenja, kjer se lahko ukvarjamo predvsem in zgolj z vsakdanjimi skrbmi ter imamo kljub vsemu možnost ohranjati optimističen pogled v prihodnost, žal za mnoge ni tako. Zato je ta knjiga zelo pomembna. Že s prvo stranjo nas vrže neposredno na fronto. Nato pa z neusmiljenim tempom brezsramno popisuje vse grozote, ki brez razlik prizadenejo vse, ki se znajdejo na poti uničujoče vojne.

Ivanna in njen brat Ivan sta osrednja junaka romana, ki ju vojna kruto loči. Ivan se z očetom kot vojak pridruži obrambi domovine, Ivanna pa se z materjo in sirotama, Zoranino ter Naumom, ki takoj na začetku vojne izgubita starša, poda v beg. Od tu naprej spremljamo 3 vzporedna dogajanja; Ivana in očeta v prvih vrstah bojev proti napadalcem, Ivanno, ki se na meji odloči, da ne bo bežala in bo poskušala poiskati brata in očeta ter Ivannino in Ivanovo mati, ki s sirotama najde nov dom v varni državi pri prijaznih ljudeh (tudi tu ni omenjeno, kje, ampak je precej očitno, da v Sloveniji).

Najbolj grozljivo dogajanje je zagotovo spremljanje dejanskih bojev in umiranje, ki sta mu priča Ivan in njegov oče. Ivan mora pri 18 letih na hitro odrasti in se bojevati enako srdito kot precej starejši možje. Vsakodnevno je priča razstreljenim truplom, vsak trenutek lahko eno izmed njih postane tudi sam. Groza vojne bi bila težko opisana bolj eksplicitno. Žal pa tudi Ivannina zgodba dobi strašljive razsežnosti, saj na poti iskanja varnih delov Ukrajine izčrpana postane žrtev trgovine z belim blagom, kar ji bo pustilo posledice za vse življenje, če ji bo seveda vojno sploh uspelo preživeti. Še najmanj travmatičen del romana je spremljanje matere, ki kot begunka v povsem neznani deželi poskuša sestaviti novo življenje zase in za Zoranino ter Nauma, ki ju je dobrotljivo rešila iz krempljev vojne in uničenja. A tudi ona se sooča s človeško krutostjo, čeprav v drugačni obliki. Ko se Zoranina zagleda v lokalnega fanta, v vasi na površje priplavajo vse nakopičene frustracije vaških opravljivk, nizkotni predsodki in nevoščljivost, ki ranljive ukrajinske begunce ponovno preženejo iz varnega zavetja prijazne kmečke družine, ki jih je sprejela medse.

Roman Črno jutri, črni dnevi je primeren za vse, ki jim je mar in ki v knjigah ne pričakujejo srečnih koncev. Za vse, ki so sposobni prenesti branje o krutostih sočloveka in jim to posledično ne bo kratilo spanca. Je roman, ki nas opozarja, da če ne bomo pozorni, če se ne bomo ves čas borili za dobro in prav, se vse to lahko zgodi tudi nam. V našem varnem svetu.

Branja ne priporočam mlajšim od 14 let.

Odlomek iz knjige:

»»Zakaj je moč nekaterih več vredna od človeških življenj?« ni mogla doumeti. Še manj, zakaj morajo umirati nedolžni otroci. Srce se ji je trgalo od bolečine, ki jo je povzročila ta strašna, krvava vojna, ki ji ni bilo videti konca. Napovedali so le nekaj dni, a traja že mesece in mesece. Ni konca tega pekla. Nihče ne ve, kdaj bo. Ivanna bi se najraje stlačila v najmanjšo špranjo, razpoko, zbežala proč od resničnosti, a ni pajek ali muha. V njeni boleči duši je zavela bojazen, da se bodo ljudje po svetu navadili na vojno v njihovi domovini in da niti sočustvovali več ne bodi z njimi. Tega ni hotela, prav tako ni hotela, da se ona, njen narod, njihovi otroci navadijo na vojno. Želela je vsem otrokom po svetu svetlo prihodnost, prihodnost brez bomb, raket, grozljivih vojnih prizorov, ki v njihove oči zarisujejo žalost in strah, ta pa izpodrivata brezskrbno veselje, umirjenost, zaupanje v prihodnost.«

Avtor: Janez Dolinšek, Knjižnica Domžale

The post Ana Koritnik: Črno jutro, črni dnevi (protivojni roman za mladino) appeared first on domžalec.si.