Alkoholu v nosečnosti izpostavljenih več kot tisoč plodov

Kozarec vina ali druge alkoholne pijače med nosečnostjo ni nedolžen. Varna količina alkohola, ki bi jo nosečnica lahko zaužila brez tveganja za otroka, namreč ni znana, zato strokovnjaki svetujejo popolno abstinenco. Ob mednarodnem dnevu fetalnega alkoholnega sindroma opozarjajo tudi na prve slovenske podatke, ki kažejo, da alkohol med nosečnostjo še zdaleč ni redek pojav.

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, prek posteljice prehaja tudi do ploda. Ker se ta še razvija, so lahko posledice izpostavljenosti različne in v nekaterih primerih zelo resne.

Kot je pojasnila dr. Jana Lozar Krivec s Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana, lahko alkohol povzroči razvojne nepravilnosti srca, skeleta in ledvic ter poškoduje možgane. Posledice pa niso nujno vidne že ob rojstvu.

Pri otrocih, ki so bili alkoholu izpostavljeni pred rojstvom, se lahko pozneje pojavijo težave z učenjem, mišljenjem, vedenjem in vsakodnevnim funkcioniranjem.

Najhujše posledice lahko zdravniki prepoznajo že pri novorojenčku, izpostavljenost alkoholu pa povezujejo tudi s prirojenimi nepravilnostmi, splavom in mrtvorojenostjo.

Ko ženska izve za nosečnost, večina preneha piti

Prva nacionalna raziskava o rabi alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami je ponudila tudi vpogled v njihove navade.

Pred spočetjem je alkohol uživalo 47 odstotkov sodelujočih žensk. Po ugotovitvi nosečnosti se ta delež močno zmanjša. V prvem trimesečju je o pitju alkohola poročalo 7,4 odstotka žensk, od četrtega meseca nosečnosti naprej pa 3,8 odstotka.

Sandra Radoš Krnel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem opozorila, da ti podatki temeljijo na odgovorih žensk samih, zato dejanski delež verjetno ni povsem zajet.

Raziskovalci so zato uporabili še drugo metodo. Analizirali so naključno izbrane vzorce mekonija, prvega blata novorojenčkov, ki lahko pokaže izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo. Rezultati so pokazali višje deleže od tistih, o katerih so poročale ženske.

V drugi polovici nosečnosti je bilo alkoholu izpostavljenih 6,6 odstotka plodov, v prvi tretjini pa je bil delež še višji.

Ocena: alkoholu izpostavljenih več kot 1.100 plodov

Po ocenah raziskovalcev je v Sloveniji med celotno nosečnostjo alkohol uživalo približno 13 odstotkov nosečnic. To bi pomenilo, da je bilo alkoholu izpostavljenih več kot 1.100 plodov.

Strokovnjaki zaradi tega pričakujejo nekaj deset otrok s fetalnim alkoholnim sindromom in skoraj sto otrok z motnjami fetalnega alkoholnega spektra.

Pomembno je tudi, da posledic ni vedno mogoče opaziti pri dojenčku. Nekatere težave postanejo očitne šele v vrtcu ali šoli, ko se povečajo zahteve glede učenja, pozornosti, vedenja in samostojnosti.

Sporočilo strokovnjakov je zato jasno: v nosečnosti ni mogoče določiti količine alkohola, ki bi bila zagotovo varna za razvijajočega se otroka. Najvarnejša odločitev je, da nosečnica alkohola ne uživa. Pri tem pa odgovornost ni le na njej. Pomembna je tudi podpora partnerja, družine, zdravstvenih delavcev in okolice.