Ali so solze sreče in solze žalosti res enake?

Jokanje

Solze so ena najbolj univerzalnih človeških izkušenj. Pridejo ob bolečini, veselju, olajšanju ali preprosto ob rezanju čebule. Na prvi pogled so videti enake. Prosojna tekočina, ki zdrsne čez lice, ne glede na razlog. Toda znanost pravi drugače. Solze niso vse iz istega testa, razlika med njimi pa je večja, kot si večina predstavlja.

Vprašanje, ali so solze sreče in solze žalosti enake, se zdi preprosto. Odgovor pa razkriva zanimiv preplet biologije, kemije in človeške psihe.

Tri vrste solz in njihov namen

Človeško telo proizvaja več vrst solz. Vsaka ima svojo vlogo in svoj kemični podpis. Najbolj znane so refleksne solze, ki se pojavijo ob draženju očesa. Rezanje čebule, dim ali prah sprožijo zaščitni odziv, katerega naloga je izpiranje očesa.

Takšne so skoraj v celoti sestavljene iz vode in soli. Njihova naloga je praktična, brez čustvene razsežnosti. Telo se odzove hitro in brez globljega procesa v ozadju.

Povsem druga zgodba so čustvene solze.

Kaj se skriva v čustvenih solzah?

Solze, ki pritečejo ob sreči ali žalosti, niso le voda. So gostejše in vsebujejo več beljakovin ter različnih kemičnih snovi. Med njimi so stresni hormoni, kot je kortizol, ki se v telesu kopičijo ob dolgotrajnem naporu, čustveni obremenitvi ali notranji stiski.

Prisotne so tudi snovi, ki delujejo kot naravna protibolečinska sredstva. Ena od njih je levcin enkephalin, spojina, ki po učinku spominja na blažjo obliko morfija. Telo si s čustvenimi solzami dobesedno pomaga samo.

Tiste od sreče in žalosti imajo zelo podoben kemični zapis. Razlikujeta se povod in čustveni kontekst, ne pa osnovna sestava. Zato občutek olajšanja po joku ni naključen.

Zakaj se po joku počutimo lažje?

Jok ni znak šibkosti, temveč fiziološki mehanizem razbremenitve. Ob čustvenem joku telo izloča snovi, ki so se nabrale med stresom. Gre za nekakšen naravni ventil, ki zmanjša notranji pritisk.

Ob joku se upočasni dihanje, aktivira se parasimpatični živčni sistem, ki skrbi za umirjanje. Srčni utrip se postopoma zniža, mišična napetost popusti. Vse to skupaj ustvari občutek lahkotnosti, ki sledi solzam.

Ta proces ni povezan le z žalostjo. Tisti od sreče imajo podoben učinek, saj se pogosto pojavijo ob čustveni preobremenjenosti, tudi če je ta pozitivna.

Zakaj niso enake v vseh kulturah?

Zanimivo je, da se odnos do solz med kulturami močno razlikuje. Ponekod jok velja za naraven odziv, drugje za nekaj, kar je treba skriti. Biologija pri tem nima vloge. Telo deluje enako, ne glede na družbena pravila.

Razlika je v tem, ali si človek dovoli sprožiti ta mehanizem. Zadrževanje solz ne pomeni, da stres izgine. Pomeni le, da se razbremenitev preloži.

Ko postanejo del ravnovesja

Solze sreče in solze žalosti niso enake refleksnim solzam, ki varujejo oko. So pa si med seboj presenetljivo podobne. Obe vrsti sta del naravnega sistema uravnavanja čustev in stresa. Telo z njima sporoča, da je doseglo mejo in potrebuje razbremenitev.

Razumevanje solz kot biološkega orodja spremeni pogled nanje. Ne gre za šibkost ali pretiravanje, temveč za delovanje telesa, ki išče ravnovesje. Včasih je to ravnovesje mogoče doseči le s tem, da solze stečejo.

Vsi jokamo. Zakaj so solze pomembne za naše telo in um?

Manj znana dejstva o čebuli – zakaj nas spravi v solze in zakaj jo je dobro imeti doma?

Hren, ki te požene v solze: kako prepoznati domači hren in zakaj ga je vedno manj

Objava Ali so solze sreče in solze žalosti res enake? se je pojavila na Vse za moj dan.