Ali se splača imeti varčevalni račun po upokojitvi?

Varčevanje je bilo za generacije, ki so danes v pokoju, nekaj samoumevnega. Mnogi so desetletja dajali vsak tolar, kasneje evro, na varčevalni račun, ker je to pomenilo varnost. A danes, ko so obrestne mere nizke, cene življenjskih stroškov visoke in digitalne banke ponujajo povsem drugačne produkte, se pojavi vprašanje – ali ima klasično varčevanje še smisel?

Varčevanje po 60. letu – potreba ali navada?

Upokojenci se pogosto znajdejo med dvema svetovoma: preudarnostjo, ki jo narekujejo izkušnje, in finančno realnostjo, ki zahteva nove pristope. Znesek na varčevalnem računu je občutek miru, a v praksi prinaša le malo donosa. Vse več ljudi se zato sprašuje, ali bi lahko svoj denar razporedili bolje – morda v kombinaciji varčevalnega računa in drugih, nekoliko donosnejših oblik.

Nasmejan starejši par

Klasični varčevalni računi – varnost brez pravega dobička

Večina slovenskih bank ponuja klasične varčevalne račune z obrestno mero med 0,5 in 2 odstotkoma letno. Na prvi pogled to zveni kot dodatni dohodek, a če upoštevamo inflacijo, vrednost denarja v resnici pada. Vrednost sto evrov danes ni enaka kot pred petimi leti, zato varčevanje brez rasti pomeni izgubo kupne moči.

Kljub temu ima varčevalni račun nekaj prednosti: denar je dostopen, ni tveganja in ni stroškov upravljanja. Za tiste, ki želijo imeti rezervni sklad za nujne primere – zdravstvene izdatke, pomoč otrokom ali nepričakovane stroške doma – je varčevalni račun še vedno dobra izbira. A za dolgoročno ohranjanje vrednosti denarja ni več dovolj.

Kam z denarjem po upokojitvi? Varnost ali donos

Finančni svetovalci pogosto predlagajo razpršitev: del denarja naj ostane na varčevalnem računu kot likvidna rezerva, preostanek pa naj se usmeri v nekoliko donosnejše oblike. V Sloveniji so vse bolj priljubljeni varčevalni depoziti z vezavo, ki nudijo obresti med 3 in 4 odstotki, ter pokojninski skladi, kjer lahko vlagatelj izbira med bolj ali manj tveganimi naložbami.

Za tiste, ki niso naklonjeni tveganju, so zanimive tudi državne obveznice – varne, pregledne in z določenim donosom. V zadnjem letu je Slovenija izdala več obveznic, namenjenih malim vlagateljem, kar kaže, da država spodbuja varno vlaganje tudi po upokojitvi.

Zakaj številni kljub vsemu vztrajajo pri klasičnem varčevanju?

Za mnoge upokojence ni bistvo varčevanja v donosu, ampak v občutku nadzora. Varčevalna knjižica ali digitalni račun pomenita nekaj, kar lahko vidijo, nadzorujejo in po potrebi uporabijo. Denar na računu je preprost, brez tveganja in brez papirjev, ki jih je treba razumeti.

Ta psihološki vidik ni zanemarljiv, saj občutek varnosti pogosto pomeni več kot sam donos. Po letih dela in odgovornosti ljudje iščejo predvsem mir – in to je ena od glavnih vrednosti varčevalnega računa tudi danes.

Novi časi prinašajo nove rešitve

Slovenski finančni trg se hitro spreminja. Digitalne banke, spletne platforme in mobilne aplikacije omogočajo bolj pregledno upravljanje denarja kot kdajkoli prej. Nekateri ponudniki zdaj omogočajo celo avtomatsko razporejanje sredstev: del za tekoče stroške, del za varčevanje, del za naložbe.

Tudi upokojenci vse pogosteje uporabljajo tovrstne rešitve, saj so pregledne in preproste. Banke pa se zavedajo, da postajajo starejši uporabniki vse bolj digitalno pismeni, zato jim ponujajo varčevalne produkte z višjimi obrestmi, če jih upravljajo prek spleta.

Kdaj varčevanje izgubi smisel?

Varčevanje nima smisla, če je cilj le kopičenje denarja brez načrta. V pokoju je smiselno razmisliti, zakaj sploh varčujemo – za nepredvidene stroške, za pomoč vnukom, za potovanja ali zgolj za občutek varnosti. Če denar le stoji na računu, izgublja vrednost.

Najboljši pristop je kombinacija: del sredstev ostane kot likvidna rezerva, preostanek pa se lahko postopoma razprši med druge oblike – npr. vezane depozite, državne obveznice ali manj tvegane vzajemne sklade. Pomembno je, da varčevanje po upokojitvi ni samo navada, ampak premišljena strategija.

Še vedno ima smisel

Varčevalni račun po upokojitvi ima še vedno svoje mesto. A ne kot glavni steber finančne varnosti, temveč kot del širše slike. Najbolj smiselno je razmišljati o ravnovesju med varnostjo in donosom, pri čemer ima vsak posameznik svoje prioritete. Za nekoga je to miren spanec, za drugega možnost, da si vsako leto privošči nekaj, kar ga res veseli – na primer potovanje, knjige ali čas z vnuki.

Ali veste, v kateri sivi coni upokojitve ste? 5 pravil, ki lahko rešijo vaš proračun

Objava Ali se splača imeti varčevalni račun po upokojitvi? se je pojavila na Vse za moj dan.