Ali se na KPK bojijo Jankovićev in Čeferinov?

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) še vedno ni odločila v primerih, povezanih s predsednikom vlade Robertom Golobom, že več kot leto dni pa omahuje tudi z odločitvijo glede neanonimne prijave zoper Zorana Jankovića in odvetniško pisarno Čeferin, je poročal portal Info 360. Ob tem se portal sprašuje, ali se na KPK vplivnih posameznikov bojijo in jih obravnavajo drugače?

Prijavo, ki ni anonimna, je KPK prejela 12. novembra 2024, po več kot letu dni pa ni končan še niti predhodni preizkus, kar torej pomeni, da KPK ni sprejeta še niti odločitve, ali bo uvedla preiskavo ali pa bo primer zavrgla.

Primer se nanaša na sodelovanje odvetniške družbe Čeferin z Mestno občino Ljubljana in njenim zastopanjem najbolj spornega slovenskega župana, župana Ljubljane Zorana Jankovića. Orodje Erar namreč razkriva, da je Mestna občina Ljubljana samo lani odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji nakazala 45.841,50 evrov, skupaj pa od leta 2016, odkar deluje Erar, pa kar 642.809,36 evrov.

Iz omenjene odvetniške družbe prihaja odvetnik Janez Koščak, ki se pojavlja v Jankovićevih osebnih primerih, tudi v aktualnem, povezanem s preiskavo sumov nezakonitih dejanj glede izdaj gradbenih dovoljenj, ki jih je razkrila oddaja nacionalne televizije Tarča. Janković medijem tega, kako plačuje Koščaka, ne razkriva, zato obstaja sum, da so storitve Koščaku plačane preko storitev, ki jih uradno za občino opravi družba Čeferin.

Na KPK na vprašanje, zakaj odločanje o tej zadevi traja tako dolgo in ali se to morda dogaja zato, ker se KPK boji vplivnih posameznikov, odgovarjajo, da to, da gre za vplivne posameznike pri nas, pri njenem odločanju ne igra nobene vloge, ostalih podrobnosti pa zaradi interesa preiskave ne razkrivajo.

Je pa zanimiva primerjava omenjenega primera z drugim vsebinsko podobnim postopkom, ko je bila denimo odločitev komisije tako rekoč ekspresna. Po prejetju prijave glede Valentina Hajdinjaka, nekdanjega predsednika uprave Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) in odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, je namreč od prejema prijave do končne odločitve, da je Hajdinjak kršil integriteto, minilo le nekaj mesecev. Gre za primer, v katerem je Hajdinjak v času vodenja Darsa za sodelovanje pri zaslišanju na policijski postaji Moste v Ljubljani za zastopanje pooblastil odvetnico Nino Zidar Klemenčič, njena odvetniška pisarna pa je imela v tistem času hkrati sklenjeno pogodbo oziroma je opravljala storitve pravnega svetovanja in zastopanja za Dars.

Od prejetja prijave Hajdinjaka (24. aprila leta 2024) je KPK opravila predhodni preizkus prijave, 18. oktobra je bil sprejet sklep o uvedbi preiskave zaradi suma kršenja integritete, tri mesece kasneje pa je senat KPK že sprejel osnutek ugotovitev v konkretnem primeru.

Na KPK so presodili, da bi bil Valentin Hajdinjak dolžan za omenjeno zaslišanje najeti odvetnika oziroma odvetniško pisarno, ki ni povezana z družbo, katere predsednik je on sam. Odsotnost takšnega ravnanja pomeni ravnanje, ki ni bilo skladno s pričakovano integriteto in je ustvarilo korupcijska tveganja oziroma tveganja za nastanek okoliščin nasprotja interesov, še poroča portal.

A. V.