Ali poznate star ljudski običaj, ki ga obeležujemo danes?

Današnji dan ima v našem prostoru posebno mesto med prazničnim časom. Tepežni dan, ki ga praznujemo vsako leto 28. decembra, imenujemo tudi: pametiva, tepežnica ali dan nedolžnih otrok. Včasih je bil to edini dan v letu, ko so lahko otroci, ki to ponekod še počnejo, s šibo, vejami ali palico tepežkali odrasle.

FOTO: Facebook

V ljudskem izročilu je tepežni dan znan po simboličnem »tepenju« z vejami ali šibami. Otroci so zgodaj zjutraj obiskovali hiše sorodnikov in sosedov ter ob tem z rahlim dotikom izrekali voščila za zdravje in dolgo življenje. V zameno so bili pogosto nagrajeni s suhim sadjem, orehi ali drobnimi darovi. Običaj naj bi imel zaščitni pomen ter izhaja še iz predkrščanskih verovanj.

Čeprav se ime dneva sliši strogo, je bil namen običaja vselej dobronameren. »Tepež« je simbolično prenašal življenjsko moč in naj bi varoval ljudi pred različnimi boleznimi in nesrečo. Sčasoma se je ta navada v mnogih krajih umaknila, ponekod pa se je ohranila predvsem kot del folklorne dediščine in prikazov za mlajše generacije.

Tepežni dan ima tudi versko razsežnost, saj je posvečen spominu na nedolžne otroke, ki so po svetopisemskem izročilu umrli v Betlehemu. Danes tepežni dan vse pogosteje razumemo kot simbolni opomnik na bogato kulturno dediščino. V času sodobnega praznovanja, ko so običaji pogosto potisnjeni na rob, tepežni dan ohranja sporočilo povezanosti, spoštovanja in prenosa tradicije med generacijami.

M. G.