Ali bo izvršba socialne pomoči res učinkovita rešitev?

V zadnjih dneh so v Sloveniji izbruhnile intenzivne razprave o primerih izvršb denarne socialne pomoči, ki jih zdaj omogoča t. i. Šutarjev zakon. Po poročanju več medijev so nekateri prejemniki socialne pomoči naleteli na presenečenje, ko na bankah niso mogli razpolagati z denarjem, ki jim pripada, saj jim je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) zasegla del ali celo celoten znesek. Gre za sklepe o izvršbi, ki jih je Furs izdal dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev, kar vključuje tudi možnost izvršbe na socialno pomoč.

Najbolj glasni odzivi so prihajali iz romske skupnosti, kjer so predstavniki opozorili, da je več deset ljudi na bankah ostalo brez možnosti dviga svoje socialne pomoči. Po besedah predsednika Sveta romske skupnosti RS Jožefa Horvata Muca in potrdilih nekaterih prizadetih primer pomeni za posameznike in družine resno socialno ogroženost. Nekateri od njih so v medijih opisali, da jim je bil zasežen celoten znesek socialne pomoči, kar po njihovem mnenju pomeni družbeno tveganje za ranljive skupine.

Po podatkih Fursa so bile odločbe o izvršbah izdane po vsej Sloveniji in ne zgolj zoper pripadnike ene skupnosti, pri čemer izvršba na socialno pomoč izhaja iz določil Šutarjevega zakona. Po tej ureditvi mora upravičenec urediti neporavnane obveznosti, sicer lahko pride tudi do rubeža pomoči, ki jo sicer prejemniki nujno potrebujejo za osnovno preživetje.

Centri za socialno delo pa so v nekaterih primerih opozorili, da jih Furs o izdanih sklepih o izvršbah ni sistematično obvestil, čeprav zakon predvideva, da bi moral centrom pred izvršbo posredovati informacije. To je dodaten razlog, da nekateri pri tem vidijo nepravilnosti ali pomanjkljivosti v izvajanju zakonodaje.

Premier in pristojni ministri so se odzvali z napovedjo, da bodo potekali pogovori s centri za socialno delo in Fursom glede boljšega obveščanja ter zmanjševanja socialnih tveganj za najbolj ogrožene. Prizadevajo si najti poti, da bi se v prihodnje bolj učinkovito upošteval socialni položaj upravičencev in se omejilo negativne posledice izvršb.

Ljudje v Sloveniji vse bolj zahtevajo rešitve za zaznane družbene in socialne izzive, vendar pa takoj, ko pride do konkretnega ukrepanja, mediji in javnost postavljajo vprašanja o tem, kaj bodo ti ukrepi dejansko prinesli. Kritiki se sprašujejo, ali bodo novi pristopi k izvrševanju obveznosti res prispevali k boljši socialni in plačilni disciplini, ali pa bodo še dodatno poglobili obstoječe stiske ranljivih skupin.

V ospredju je vprašanje, ali bo razširjena izvršba socialne pomoči res učinkovita rešitev ali pa samo ustvarja nove socialne napetosti in tveganja, kot so pogostejše socialne stiske, strah pred izgubo minimalnih sredstev za preživetje in negotovost pri tistih, ki so že ranljivi. Ti dvomi odražajo širšo družbeno debato o tem, kako uravnotežiti pravico do socialne pomoči z nujnostjo urejanja plačilne odgovornosti posameznikov.