Aleš Šutar je “umrl kot lev, živel kot srce Novega mesta”

“On je umrl kot lev. Ni umrl kot neka nedolžna žrtev, ki je šla mimo in dobila nekaj v glavo. Dejansko je prišel branit svojega otroka. To je ultimativna žrtev, ki jo oče lahko da. On je heroj,” je z globoko bolečino dejal eden od Novomeščanov, ki je poznal Aleša Šutarja.

V soboto zvečer je Novo mesto pretresla tragedija, ki je vzela življenje očeta, brata, priljubljenega natakarja, poslovodje in pionirja elektronske glasbene scene. Aleš Šutar je bil napaden pred lokalom na Rozmanovi ulici, ko je prišel po svojega sina. V poskusu, da bi ga zaščitil, je izgubil življenje. Njegova smrt ni le izguba za družino, ki je ostala brez moža in očeta, temveč tudi za mesto, ki je v njem videlo človeka, ki je z glasbo in toplino povezoval srca.

Aleš Šutar, ki so ga prijatelji klicali Aco, je bil del generacije, ki je pred dvema desetletjema z gorečo strastjo gradila temelje elektronske glasbene scene v Posavju in Dolenjski. Kot pionir DJ-jev je od leta 2000 soustvarjal to sceno v okviru Kulturno-umetniškega društva Valvasor, kjer je za pultom prinašal energijo, pristnost in lekcije o tem, kaj pomenita kakovostna glasba in človeška povezanost. V lokalnih lokalih, kot sta Vodnjak in Arkade Bar, kjer je delal kot natakar, poslovodja in kasneje solastnik, je postal sinonim za dobro voljo. “Vedno nasmejan, z nasvetom za vsakogar, ki je sedel za točilni pult ali se ustavil za klepet,” so ga opisovali redni obiskovalci. Njegov lokal v središču Novega mesta, blizu kraja tragedije, je bil srce družabnega življenja – prostor, kjer so se križale zgodbe, smeh in glasba. Aco ni bil le strežnik pijače; bil je poslušalec, svetovalec in prijatelj.

“Danes sem izgubil brata. Prijatelja. Poslovnega partnerja. Aco je bil resnično nenadomestljiv del mojega življenja. Skupaj sva preživela dobre in težke čase, zmage in padce. Pogrešam ga že zdaj … in vem, da ga bom pogrešal vsak dan. Vodnjak brez tebe nikoli več ne bo isti. Tebi in tvoji družini obljubljam, da bodo vedno imeli mojo podporo, tako kot sem jaz vedno imel tvojo. Z ljubeznijo in spoštovanjem,” je v ganljivem sporočilu zapisal vodja znanega puba Vodnjak.

V času globoke žalosti družine Šutarjevih so se posamezniki, ki so Acota poznali – od rednih gostov Vodnjaka do sodelavcev v elektronski sceni –, odločili deliti spomine anonimno, saj menijo, da v tem trenutku ni primerno izpostavljati svojih imen. Njihove besede, zbrane v pogovorih po mestu, rišejo ganljivo podobo junaka vsakdanjosti, ki je z odprtim srcem spreminjal svet okoli sebe.

“Človek z veliko začetnico! Bil je tudi DJ Acco, nastopal je na zabavah, nazadnje na nekem dogodku, povezanem z modno revijo. Vedno nasmejan – ko si ga videl v lokalu, si vedel, da bo dan boljši. Kot človek je bil vedno pripravljen pomagati, prisluhniti. Svoja dva otroka je oboževal, stanoval je blizu lokala, pogosto sem ga videla na kolesu. Kot natakar, poslovodja in DJ je prirasel k srcu mnogim. Še bolj tragično je, ker je Vodnjak tako znan lokal v Novem mestu,” je dejala ena od sogovornic. Tudi tisti, ki so ga poznali le bežno, so poudarjali njegovo mirno naravo. “Bil je najbolj mirna oseba, vedno dobre volje,” je priznal nekdanji obiskovalec, ki ga je srečeval ob kavi.

“Aco je bil eden najboljših ljudi v Novem mestu. Pa ne gre za frazo “o pokojniku vse dobro” – bil je resnično srčen, pošten, iskren. Nikoli nisem slišal slabe besede o njem, pa veste, kako je v manjših mestih, kjer govorice hitro zaokrožijo,” je pojasnil eden od lokalnih prebivalcev, ki se je s hvaležnostjo spominjal osebnega dogodka. “Aco je ogromno prispeval k novomeški klubski sceni. Kot DJ in vodja lokalov je organiziral koncerte in dajal priložnosti mladim ustvarjalcem,” je nadaljeval naš sogovornik, ki pravi, da mu je ravno Aco omogočil priložnost za začetne korake v glasbi. “Ves čas mi je govoril: “Samo nadaljuj, ti to zmoreš. Takšen človek je bil – neverjetno velikodušen. In to ni počel samo zame, to je delal za vse.”

Foto: Facebook

Kot gonilno silo pa ga niso poznali le tamkajšnji prebivalci. “To je slika s Triglava – kamor ne bi šel, če ne bi bil ti zraven. Vedno si bil moj največji podpornik, vzornik in najboljši prijatelj. Vsak dan sva bila v stiku – če se nisva videla, sva se slišala. Vedno sem poklical tebe, ker si znal poslušati in svetovati. Zelo te pogrešam, brat. Za tabo je ostala velika praznina in bolečina, ker te ni več – in ker se to nikoli ne bi smelo zgoditi,” je zapisal na Instagramu njegov brat Janez Šutar.

“Ko se takšna tragedija zgodi prav takemu človeku, je odziv tako močan prav zato, ker Aco ni bil kar nekdo. Ni bil izjemen zaradi vplivne družine ali česa podobnega – bil je preprosto to, kar je bil, in ljudje smo ga imeli neizmerno radi. Ko se zgodi nekaj takega, je to šok, pravi kaos. Aco je bil pravi človek, tisti pravi, razumete,” dodaja naš sogovornik.

Danes pred lokalom na Rozmanovi ulici gorijo sveče, tišina pa je glasnejša od besed. Aleš Šutar ni bil le žrtev naključnega nasilja – postal je simbol tragične posledice sistematičnega nasilja, na katerega so v Novem mestu in širše opozarjali že dolgo. Lokalna skupnost zdaj zahteva odgovore: kako je mogoče, da nasilje, ki tli med ljudmi, še vedno najde pot na ulice? Odzvali so se najvišji predstavniki države, a v Novem mestu danes ni prostora za politiko; tu vladata žalost in spomin na človeka, ki je z glasbo in toplino premagoval razlike. Aleš Šutar, oče, mož, prijatelj in heroj, je umrl kot lev, branilec svojega sina. Njegova zapuščina – povezovanje, podpora in neizmerna dobrota – bo živela naprej v srcih tistih, ki so ga imeli radi. Kajti Aco ni bil le del scene; bil je njeno srce.

A. H.