Afera GEN-I znova odpira vprašanje parlamentarnih preiskav: česa se opozicija tako boji?

1 hour ago 15

Primer GEN-I v Romuniji je v nekaj dneh pokazal, zakaj je vprašanje učinkovitih parlamentarnih preiskav tako politično občutljivo. Direktor hčerinske družbe GEN-I Sonce se je znašel v priporu zaradi suma korupcije, matična družba je odredila revizijo milijonskega posla, v Sloveniji pa bo 11. oktobra potekal referendum o spremembah zakona, ki ureja prav parlamentarno preiskovanje. Naključje v času, toda precej nazoren prikaz, kakšna vprašanja bi lahko parlamentarna komisija odpirala.

Uprava GEN-I je po priprtju direktorja družbe GEN-I Sonce Gregorja Hudohmeta v Romuniji odredila revizijo posla, povezanega z gradnjo velikega baterijskega sistema v Gheorgheniju.

GEN-I je sporočil, da je za postopek izvedel iz medijev ter da bo preveril okoliščine posla. Do njihove razjasnitve je posegel tudi v vodstvo hčerinske družbe. Romunsko protikorupcijsko tožilstvo Hudohmeta po poročanju medijev sumi, da naj bi zahteval 450.000 evrov in DDV oziroma dva odstotka vrednosti pogodbe. Sodišče je odredilo 30-dnevni pripor. Gre za očitke v kazenskem postopku in ne za ugotovljeno krivdo.

Toda primer odpira tudi širše politično vprašanje.

Kdo lahko v Sloveniji preveri politično odgovornost za dogajanje v državnih oziroma z državo povezanih energetskih družbah, pogodbe, kadrovske povezave in odločitve, ki niso nujno predmet kazenskega postopka? Eden od odgovorov je: parlamentarna preiskava.

Parlamentarna preiskava ni sodišče

Prav tu se v javni razpravi pogosto pomešata dve povsem različni stvari. Parlamentarna preiskovalna komisija ne sodi in ne izreka kazni. Zakon določa, da se parlamentarna preiskava opravi zaradi ugotavljanja in ocenjevanja dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje ali za druge odločitve parlamenta.

referendum o parlamentarni preiskavi, splet

To pomeni, da lahko komisija zbira dokumentacijo, zaslišuje priče in ugotavlja politične ter sistemske povezave. Kazenski postopek je nekaj drugega. Prav zato zakon izrecno dopušča, da parlamentarna preiskava poteka tudi takrat, ko glede istega dogodka že teče kazenski postopek, vendar pri tem ne sme posegati v neodvisnost sodstva, prejudicirati sodne odločitve ali presojati pravilnosti konkretnih sodnih odločitev.

Preiskava energetike je bila zahtevana že aprila

SDS in poslanci sedanjega koalicijskega bloka so aprila zahtevali parlamentarno preiskavo energetike.

Zahteva, vložena 10. aprila 2026, zajema obdobje od 1. januarja 2014 dalje in se nanaša na morebitno politično odgovornost pri poslovanju elektroenergetskih podjetij, ki so neposredno ali posredno v državni lasti, korporativno upravljanje ter morebitno uporabo denarja državnih podjetij za financiranje političnih aktivnosti. NSi je bila med sopodpisniki zahteve.

V politični razpravi so se ob tem pojavljala tudi vprašanja, povezana z nekdanjim vodstvom GEN-I, Robertom Golobom, družbo Star Solar ter financiranjem političnih in drugih organizacij.

Takšna komisija bi lahko na enem mestu pregledovala dokumentacijo in zaslišala odgovorne osebe iz različnih institucij.

In prav tu postane aktualni primer GEN-I zelo zanimiv. Ne zato, ker bi romunski primer sam po sebi dokazoval nepravilnosti preteklega vodstva GEN-I ali političnih funkcionarjev v Sloveniji. Primer kaže zakaj je pri velikih energetskih poslih lahko pomembno spremljati pogodbe, odgovornost vodstev, nadzorne mehanizme in povezave med podjetji ter politiko.

Oktobra referendum o novem zakonu

Volivci bodo 11. oktobra 2026 odločali tudi o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi oziroma ZPPre-B. Državni zbor je zakon sprejel 26. maja, julija pa je razpisal zakonodajni referendum. Bistvo političnega spora je v ravnotežju med dvema ciljema.

Na eni strani je učinkovitost parlamentarne preiskave in sprejemanje odgovornosti v primeru nepravilnosti
Na drugi strani je pravno varstvo vpletenih.

Zagovorniki sprememb opozarjajo, da lahko sedanja ureditev s številnimi procesnimi možnostmi parlamentarno preiskavo zavleče ali celo praktično blokira. Tudi Ustavno sodišče je septembra poudarilo, da je učinkovita parlamentarna preiskava ustavna vrednota in da mora biti Državnemu zboru omogočeno pridobivanje informacij takrat, ko jih potrebuje za izvajanje svoje nadzorne funkcije. Sodišče je zato razveljavilo določbo veljavnega zakona, po kateri pred njegovo odločitvijo ni bilo mogoče niti imenovati preiskovalne komisije.
Nasprotniki zakona opozarjajo na drugo nevarnost

Nasprotovanje noveli pa ni mogoče pošteno razložiti zgolj z željo po preprečevanju konkretnih preiskav. Pravna mreža za varstvo demokracije in del pravne stroke opozarjata, da ZPPre-B zmanjšuje nekatere možnosti preventivnega sodnega varstva preiskovancev ter spreminja pravila glede izločanja članov komisij.

Po njihovem mnenju bi lahko večja učinkovitost parlamentarnih komisij prišla na račun pravic preiskovancev in omogočila zlorabo preiskav za politične pritiske. To je jedro dejanskega spora.

GEN-I daje razpravi povsem novo aktualnost

Primer iz Romunije je zelo konkreten opomnik, zakaj je parlamentarni nadzor nad velikimi državnimi sistemi pomemben.

V eni sami zgodbi se pojavljajo velika energetska pogodba, hčerinska družba pomembnega slovenskega energetskega podjetja, direktor v priporu, sumi korupcije in notranja revizija posla. Ob takšnih primerih postane precej lažje razumeti, zakaj parlamentarna preiskava ni zgolj še ena komisija z mikrofoni in debelimi fascikli.

Njena naloga je lahko drugačna od naloge policije in tožilstva: ugotoviti, kdo je sprejemal politične in upravljavske odločitve, kako so delovali nadzorni mehanizmi ter ali je treba zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti spremeniti zakonodajo.

Parlamentarna komisija in SKOK nista ista stvar

Tudi tu je potrebna pomembna ločnica. Parlamentarna preiskovalna komisija ostaja politično-nadzorni organ Državnega zbora, medtem ko je novi sistem specializiranega pregona korupcije, v javnosti imenovan SKOK, namenjen kazenskemu pregonu najzahtevnejše korupcije in organiziranega kriminala.

Državni zbor je zakon o specializiranih organih sprejel 24. septembra. Predvideva tesnejše sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, specializiranega tožilstva in novega specializiranega sodišča. Instituta se torej ne nadomeščata.

Eden ugotavlja predvsem politično in sistemsko odgovornost, drugi pa vodi kazenski pregon in sojenje. Prav primeri, kakršen je GEN-I, kažejo, zakaj lahko država potrebuje oba.

Vprašanje, o katerem bodo odločali volivci

Razprava pred referendumom zato ni samo tehnična razprava o nekaj členih zakona. Gre za precej večje vprašanje:

kako močno orodje naj ima parlament, ko želi preveriti ravnanje politike, državnih institucij in podjetij, ki upravljajo milijone ali milijarde evrov javnega premoženja?

Zagovorniki ZPPre-B poudarjajo učinkovitost in preprečevanje blokad.
Nasprotniki svarijo pred zmanjševanjem pravnega varstva in možnostjo političnih zlorab.

Aktualna afera GEN-I pa je v to razpravo nepričakovano vnesla zelo konkretno ozadje. Ko se pojavijo sumi nepravilnosti v velikih energetskih poslih, namreč vprašanje ni več samo, kdo bo vodil kazenski postopek. V demokraciji je legitimno tudi vprašanje, kdo bo ugotavljal politično odgovornost in kdo bo moral javnosti pojasniti, kako je sistem sploh deloval.

P.N.

Read Entire Article