Adijo, kultura – zdravo, fašizem!

Pesem nemškega luteranskega pastorja Martina Niemöllerja je že skoraj ponarodela. Danes vsak drugi ve, da so: »Najprej prišli po socialiste, a nisem spregovoril, ker nisem bil socialist. Nato so prišli po sindikaliste, vendar nisem spregovoril, ker nisem bil sindikalist. Nato so prišli po Jude in nisem spregovoril, ker nisem bil Jud. Potem so prišli pome, vendar ni bilo več nikogar, ki bi v mojem imenu sploh lahko protestiral.« Dokler pravice niso kršene nam, se zanje večina ne bo borila, a kaj ko se fašizem v regiji skozi zatiranje kulture počasi, a vztrajno približuje tudi Sloveniji?

Vsake toliko, ko Izrael ne sproži ravno napada na še zadnji preostali vertikalen zid v Palestini ali pač na kakšno novo državo, do nas le prikapljajo tudi vesti o dogajanju v Srbiji, kjer se je situacija v zadnjih tednih še zaostrila z nasilnimi protesti, ki jih provocirajo pripadniki stranke na oblasti. Ker se demonstracije po mnenju predsednika Aleksandra Vučića nadaljujejo že predolgo in ker za njimi trdno stojijo prav delavci v kulturi, od dekana Fakultete dramskih umetnosti dalje, se je že v začetku leta odločil, da bo zamrznil sredstva Ministrstva za kulturo in tako poskusil utišati kritično misel. Festivali zato, da bi se sploh obdržali, organizirajo raznorazne dogodke, na katerih najprej naberejo denarna sredstva, da sploh lahko organizirajo druge dogodke, ki so jih načrtovali že pred tem. Rešitve zaenkrat na obzorju ni videti, saj je ljudstvo vse bolj razdraženo in obupano, a hkrati trdno prepričano v nujnost zamenjave oblasti, ki jo označujejo za kleptomansko, koruptirano in fašistično, definicije v slovarju pa jim glede na dejanja vladajočih na več mestih pritrjujejo.

Veliki kulturni dogodek poletja se tako sploh ni mogel zgoditi v Srbiji, ampak se je zgodil na Hrvaškem. Pevec Marko Perković Thompson, katerega koncert v Mariboru je leta 2017 Ustavno sodišče prepovedalo in katerega organizator je pred dvema mesecema dejal, da: »Thompson v Sloveniji bo. Jaz sem samo rekel, da ne bo, sigurno ne bo v Ljubljani in ne bo v Mariboru. Ampak koncert Thompsona v Sloveniji bo«, je zelo hitro razprodal pol milijona skorajda zastonjskih vstopnic za koncert v Zagrebu. Medtem ko je prvak SDS Janez Janša na koncert vabil po vseh družbenih omrežjih in se z razvpitim ustašem in poveličevalcem fašističnih in skrajno desničarskih ideologij tudi fotografiral, so avstrijske oblasti že pisale položnice. Avstrijski državljani, ki so se koncerta udeležili, so namreč padli pod drobnogled avstrijskih preiskovalnih organov, ki so pregledovali foto, video in zvočne posnetke ter objave na družbenih medijih, da bi ugotovili, ali so osebe, ki prebivajo v Avstriji, med koncertom kršile zakon. Avstrijski zakonik namreč določa, da imajo avstrijski organi pri kazenskem pregonu pod določenimi pogoji možnost izvajanja preiskav tudi zunaj meja države. Promoviranje ali prikazovanje prepovedanih simbolov, med katere so vključeni tudi simboli ustaškega gibanja in Neodvisne države Hrvaške, pa predstavljajo resno kršitev avstrijskih zakonov. V primeru obsodbe kršiteljem grozijo visoke denarne kazni, večletna zaporna kazen ali odvzem pravice do prebivanja v Avstriji. 

Na Thompsonovih koncertih poleg opaznih simbolov lahko slišimo tudi skandiranje ustaškega pozdrava: »Za dom spremni!« ki pa je na Hrvaškem prepovedan, tako kot je v Avstriji prepovedan Hitlerjev, a za razliko od Avstrijcev Hrvati tega ne preganjajo zares. Pravzaprav je bolj kot ne obratno: Thompsonove koncerte vse bolj obiskujejo in oglašujejo tudi v vseh medijih, nekatere druge glasbenike pa iz »neznanih« razlogov prepovedujejo.

Da Hrvaška postaja država cenzure, enoumja in prepovedovanja kulturnih dogodkov, je bilo jasno že septembra lani, ko je bil zaradi pritiska veteranskih združenj odpovedan koncert amaterskega pevskega zbora iz Črne gore, ki naj bi ob 80. obletnici osvoboditve izpod fašizma nastopil na Korčuli. Februarja letos so univerzitetnemu profesorju in zgodovinarju Hrvoju Klasiću odpovedali nastop ob predstavitvi knjige v Vodicah, po tem ko so mestni svetniki in nekateri veterani začeli kampanjo na družbenih omrežjih. V Sisku je HDZ, takoj ko se je po dvanajstih letih vrnila na oblast, odpovedala že dogovorjen koncert Momčila Bajagića – Bajage, ker naj bi jim zmanjkalo denarja. Novi župan si je sicer takoj ob prihodu na pozicijo za reci in piši sto odstotkov povišal plačo.

Koncert Bajage so nato odpovedali še v Solinu, kjer so mestni voditelji odkrito priznali, da so podlegli pritiskom in lažnim trditvam, da je glasbenik v času vojne prepeval za četnike v Kninu. V Benkovcu so huligani in peščica veteranov brutalno prekinili umetniški festival Nosi se, ki spodbuja nenasilje in solidarnost, verbalno in fizično pa so napadli tudi organizatorko in novinarko Melito Vrsaljko. 

Grožnje so v zadnjih tednih prihajale tudi do organizatorjev festivala alternative in levice FALIŠ v Šibeniku, ki se je začel ta teden. Veterani želijo, da mesto po trinajstih letih preneha financirati festival, saj da je to trenutna politična klima na Hrvaškem, o čemer imajo prav. S tem pa se Hrvaška vse bolj približuje Srbiji in Madžarski.

Tudi slovenski kritični misleci so konec julija doživeli odmeven napad s strani avstrijskih oblasti. Na antifašistični tabor na Peršmanovi domačiji so do danes brez epiloga vdrli oboroženi policisti, s helikopterjem in droni. Udeležencev tabora je bilo okoli šestdeset, policistov pa okoli trideset. Torej tudi avstrijski policisti po eni strani govorijo eno, a ko pride do slovenske manjšine, delajo drugo. 

Vse kaže, da smo se znašli v časih, ko je antifašizem postal kletvica. Namesto da bi se, »pametnejši kot kadarkoli prej«, končno uprli fašističnim praksam in skupaj zaživeli v miru in ob tem zapeli vsaj kakšno dobro pesem, pa na lestvici radia Capris ob pisanju tega članka vlada Alex Warren s pop balado o izpolnjevanju svojih duševnih in seksualnih želja. Ker na koncu je očitno važen samo Jaz.

Pia Nikolič