700 tisoč evrov za vožnjo z vlakom, milijoni za Litijsko in računalnike: kdo bo odgovarjal za davkoplačevalski denar? Je Skok rešitev?

Medtem ko gospodinjstva vsak mesec občutijo stroške hrane, elektrike in ogrevanja, v javnost prihajajo nove informacije o sporni porabi državnega denarja. Tokrat je razburjenje povzročil več kot 700 tisoč evrov visok zahtevek izvajalca, povezan s predstavitveno vožnjo nekdanjega premierja Roberta Goloba in ministrice Alenke Bratušek po drugem tiru. Primer znova odpira vprašanje, kako država nadzoruje milijonske izdatke in kdo zanje prevzema odgovornost.

Več kot 700.000 evrov zaradi predstavitvene vožnje?

Robert Golob in Alenka Bratušek sta se 11. marca 2026, tik pred parlamentarnimi volitvami, z izrednim vlakom zapeljala po takrat še nedokončanem drugem tiru med Divačo in Koprom.

Oktobra pa je odjeknila informacija, da izvajalec zaradi zagotavljanja prevoznosti proge zahteva več kot 700.000 evrov dodatnih plačil. Po pojasnilih družbe 2TDK se približno 55.800 evrov zahtevka nanaša na začasno ustavitev del, dodatnih 652.000 evrov pa na pospešitev dokončanja del na tirih.

Toda pomembna razlika je, da gre za zahtevek, katerega upravičenost še ni dokončno potrjena, ne za dokazano izplačan strošek. Nekdanja ministrica Bratušek očitke zavrača in vztraja, da so zahtevki neutemeljeni. Družba 2TDK pa je potrdila njihov obstoj in napovedala popravek medijskega poročanja, ki je po njeni oceni napačno povzelo njena pojasnila.

Za isti denar skoraj 50.000 vozovnic Ljubljana–Koper

Na razkritje se je ostro odzval minister za gospodarstvo Anže Logar. Opozoril je, da bi bilo mogoče za približno 714.000 evrov po njegovem izračunu kupiti kar 49.600 običajnih železniških vozovnic med Ljubljano in Koprom, Demokrati pa so zapisali: “Alenka Bratušek brez težav spregleda kakšno ničlo in zapravi več kot 700.000 evrov davkoplačevalskega denarja za lastno kampanjo. Ko pa želimo mi znižati davke in razbremeniti ljudi, da bi jim od pošteno zasluženega denarja ostalo več v denarnicah, je prav Alenka Bratušek ena najglasnejših nasprotnic Zakona za razvoj. Očitno je pomembno, za čigavo denarnico gre.”

Logar dogodek označuje za predvolilno promocijo na račun javnih sredstev in zahteva preveritev nastalih stroškov. Njegovi očitki odpirajo pomembno vprašanje: koliko dodatnih stroškov je dejansko nastalo zaradi predstavitvene vožnje in koliko bi jih izvajalec imel tudi brez nje?

Litijska: 7,7 milijona evrov za stavbo, ki je sprožila politično afero

Primer drugega tira ni edina zgodba o porabi javnih sredstev, ki je v zadnjih letih sprožila vprašanja. Država je konec leta 2023 za stavbo na Litijski cesti v Ljubljani odštela približno 7,7 milijona evrov.

Poznejša cenitev je njeno vrednost ob nakupu ocenila na šest milijonov evrov. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri zagotavljanju proračunskega denarja, Nacionalni preiskovalni urad pa je zaradi suma kaznivih dejanj vložil ovadbe. Primer je imel tudi politične posledice, saj je s položaja odstopila tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.

Računalniška afera: 6,4 milijona evrov in kazenske ovadbe

Veliko pozornosti je sprožil tudi nakup 13.000 prenosnih računalnikov v času, ko je ministrstvo za digitalno preobrazbo vodila Emilija Stojmenova Duh. Vrednost nakupa je znašala približno 6,4 milijona evrov.

Oktobra 2026 je Nacionalni preiskovalni urad vložil kazensko ovadbo zoper tri osumljence zaradi suma oškodovanja javnih sredstev. Preiskovalci med drugim preverjajo domnevno nepravilno povečanje vrednosti naročila. Vložene ovadbe same po sebi še ne pomenijo ugotovljene kazenske odgovornosti, a kažejo, da vprašanja o zakonitosti porabe denarja še zdaleč niso zaključena.

Bratuškova danes predseduje komisiji, ki nadzira javne finance

Posebno pozornost zbuja dejstvo, da nekdanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek danes predseduje parlamentarni Komisiji za nadzor javnih financ. Prav ta okoliščina je sprožila ostre politične odzive. Logar Bratuškovi očita, da naj bi se z javnim denarjem financirala predvolilna promocija, medtem ko Bratuškova očitke zavrača.

Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do neupravičene porabe, bo zato moral temeljiti na dokumentaciji, preveritvi zahtevkov in ugotovitvah pristojnih institucij.

Bo Skok prinesel učinkovitejši pregon korupcije?

Državni zbor je septembra sprejel zakon o Skoku, s katerim želi nova vlada okrepiti pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon predvideva preoblikovanje specializiranega tožilstva in ustanovitev specializiranega sodišča. Podporniki pričakujejo hitrejše in učinkovitejše postopke, del pravosodne stroke in opozicije pa opozarja na tveganje političnega vpliva na pregon.

Predvidena je tudi nadaljnja reforma kazenskega postopka. Primeri drugega tira, Litijske in računalnikov kažejo, kako pomembni so pregledna poraba, učinkovit nadzor in pravočasno ugotavljanje odgovornosti. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, za kaj se porablja njihov denar, zakaj nastajajo dodatni stroški in kdo sprejema odločitve.

Pri tem bi moralo veljati eno samo pravilo: vsak utemeljen sum zlorabe je treba temeljito in nepristransko preiskati, ne glede na politično pripadnost vpletenih.

P.O.