50 let Audijevega petvaljnika: Simfonija zaporedja 1-2-4-5-3

Od legendarnega modela Ur-quattro do sodobnega RS 3, petvaljnik, ki letos slavi abrahama, navdušuje s svojim prepoznavnim zvokom in tehnično edinstvenostjo.

Ob okrogli obletnici Audi ni zamudil priložnosti, da svoje najbolj posebne petvaljne kandidate razstavi v Audijevem muzeju v Ingolstadtu. Od 1. avgusta 2026 do 28. februarja 2027 je v Audi Forumu na ogled 14 eksponatov s posebnim zaporedjem vžiga »1-2-4-5-3«. Med njimi so seveda danes že legendarni modeli, kot so Audi S2 Coupé, 100 5E (C2) in RS 3, pa tudi manj znani povabljenci, kot sta motocikel Megola in koncept GT50. Razstava, ki je nastala na izrecno željo številnih oboževalcev znamke Audi, popolnoma ujame duha te inženirske mojstrovine.

Ko govorimo o znamki Audi, beseda seveda prej ali slej neizogibno nanese na štirikolesni pogon quattro in seveda na vrstni petvaljnik. Ta miselni preskok so verjetno najbolj zaznamovali reli dirkalniki skupine B, ki so med letoma 1982 in 1986 na makadamskih poteh grmeli skozi množice ljudi. Prav ta nezmotljiv zvok se je vtisnil v spomin mnogih in ga je v nekoliko omiljeni obliki mogoče slišati tudi pri civilnih, serijskih Audijih. In to že pol stoletja, saj je Audi leta 1976 z drugo generacijo modela Audi 100 (C2) uradno začel svojo petvaljno dobo.

Vendar pa pri Audiju niso bili prvi, saj so na idejo o lihem številu valjev prišli že mnogi pred njimi. Petvaljni motor se je kot zvezdasti motor pojavil že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v letalski industriji, leta 1931 pa je Ferdinand Porsche zasnoval »Volkswagen« s petvaljnim zvezdastim motorjem. Kljub temu je zasnova sprva dolgo ostala v družinskih rokah Porschejevih. Resda je Mercedes leta 1974 predstavil prvi osebni dizelski avtomobil z vrstnim petvaljnikom, a je motor v predhodni fazi razvil inženirski biro Ferdinanda Piëcha – vnuka Ferdinanda Porscheja. Za prepoznaven zvok je zaslužno predvsem specifično zaporedje vžiga 1-2-4-5-3, medtem ko lahko vrstni petvaljniki dosežejo večje moči kot štirivaljniki, a so hkrati bolj kompaktni od šestvaljnikov, čeprav zahtevajo uporabo izravnalnih gredi za blaženje tresljajev.