40 let od smrti Matije Tomca

Slovenski kulturni praznik za domžalsko župnijo ni samo dan spomina na našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ampak je to tudi dan smrti skladatelja in dolgoletnega domžalskega župnika Matije Tomca, ki je umrl pred štiridesetimi leti, 8. februarja 1986. Pogrebno slovesnost dva dni kasneje sta opravila takratni nadškof dr. Alojzij Šuštar in škof dr. Stanislav Lenič, oba Tomčeva učenca v Zavodu sv. Stanislava. V spomin slovenskega naroda se je zapisal kot zborovski skladatelj. Večkrat je bil predlagan tudi za Prešernovo nagrado, a je ni nikoli prejel. Njegovo glasbeno delo je bilo zelo raznoliko, od maš, skladb za liturgične potrebe za različne sestave, kantat. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je bila premierno koncertno izvedena šele 45 let pozneje.

Matija Tomc (1899-1986) se je rodil v Kapljišču pri Podzemlju v Beli krajini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer se je pri profesorju Ignaciju Hladniku učil igrati klavir in violino. Z učenjem glasbe je nadaljeval tudi, ko je gimnazijo nadaljeval v Ljubljani. Tam je postal učenec Vojteha Hybaška iz Češke, ki je v Tomcu prepoznal nadarjenega glasbenika. Pel je v dijaškem zboru, v salonskem orkestru igral gosli in orgle pri dijaških mašah.

Po zaključku gimnazije se je odločil za študij bogoslovja, v tem času pa je vodil tudi več pevskih sestavov. Leta 1923 je bil posvečen v duhovnika in opravljal delo kaplana v Mokronogu, kjer je vodil tudi župnijski pevski zbor in ga dvignil na visoko kvalitetno raven. Kljub temu je nadaljeval s študijem glasbe. Pod mentorstvom Stanka Premrla na ljubljanskem konservatoriju in Janka Ravnika, kjer se je učil klavirja, je svoje glasbeno znanje poglobil, kar mu je odprlo pot na dunajsko akademijo za glasbo. Tam je pri profesorju Francu Schmidtu končal šolo za kompozicijo, pri profesorju Francu Schutzu pa orgelsko šolo, na koncu študija pa je za odličen uspeh prejel tudi pohvalno diplomo.

Med leti 1930 in 1941 je na šentviški gimnaziji poučeval glasbo, po vojni pa je poučevanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. S svojim poučevanjem je bil prepoznan kot odličen glasbeni pedagog, še bolj kot v pedagoškem delu pa je užival v komponiranju. Leta 1923 je objavil prvo skladbo z naslovom Delaj dekle pušeljc, ki je harmonizacija slovenske ljudske pesmi. Leta 1946 je šel v župnijo Domžale, kjer je bil dve leti kaplan, nato pa petindvajset let župnik, vse do svoje zlate maše (1973). Natančno je opravljal vse svoje duhovniške dolžnosti, ob tem pa vestno deloval tudi na glasbenem področju

Njegovo glasbeno ustvarjanje obsega različna dela, od maš, skladb za liturgične potrebe za različne sestave zborov, do skladb za otroške zbore. Napisal je tudi 7 kantat, najpomembnejši sta Križev pot (1942) ter Stara pravda (1956).

Matija Tomc je bil izredno dosleden in natančen do sebe in svojega ustvarjalnega dela, kar se kaže tudi v njegovi kakovosti. Zelo pomembna se mu je zdela tudi slovenska ljudska pesem, zato je ustvaril njihove številne priredbe, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. V svojem življenju je zapisal okoli 1.300 skladb. Med drugim je pisal tudi kritike in razprave o slovenski glasbi in o problemih v organistiki.

Povezave:

Matija Tomc – Visit Domžale
Matija Tomc – Wikipedija 
Tomc, Matija – Slovenska biografija

Avtor: Knjižnica Domžale

The post 40 let od smrti Matije Tomca appeared first on domžalec.si.