ARTICLE AD
Včasih stvari stečejo presenetljivo gladko. Tako na kratko opiše potek gradnje lastnik te hiše.
Začelo se je pravzaprav s konjem. Njegova soproga je v bližnjem hlevu imela kobilo po imenu Karma. Ko sta večkrat zahajala v te kraje, sta izvedela, da je naprodaj zazidljivo zemljišče. Ko sta ga kupila, sta takoj vedela, kaj želita: hišo iz brun, ogrevano s centralnim kaminom na drva. Navdih je prišel iz brunarice sorodnikov na Pohorju, kjer sta se vedno počutila dobro.
Naključje ju je na neki konferenci pripeljalo do arhitekta Blaža Ruparja, ki skupaj s Tino Rupar Kobe in prof. Janezom Koželjem deluje pod imenom 3biro. Takoj so se ujeli in gradnja se je kmalu začela. Za arhitekte, sicer vajene lesa, je bila gradnja z brunami nova izkušnja, a so hitro spoznali njene prednosti in posebnosti. Če razumeš bistvo, pravijo, lahko ustvariš skoraj karkoli.
Brunarice imajo nekaj jasnih odlik: hitro gradnjo, relativno tanke stene – le okrog 20 cm – in dobro ekonomsko učinkovitost. Največji izziv je bila umestitev hiše. Stoji na mestu nekdanjega kozolca, ki je bil že dotrajan in ga ni bilo mogoče ohraniti. Arhitekti so hišo zasnovali tako, da se bivalni prostori odpirajo proti veličastnim pogledom na Kamniške Alpe. Lastnika se še danes v smehu spominjata trenutka dvoma, ali je bil izbrani kot res pravi, saj bi ga težko spremenili po tem, ko je bila temeljna plošča že zabetonirana. Ko je bila hiša zgrajena, se je izkazalo, da je bila odločitev popolna.
Hiša je preprosta in jasna. V pritličju so bivalni prostori: na severu dnevna soba z razgledom na Alpe, na jugu kuhinja z jedilnico, med njima pa dnevni WC in velik servisni prostor. V nadstropju so velik odprt prostor za telovadbo in meditacijo, spalnica ter kopalnica. Srce doma je velika peč na drva, ki zanesljivo ogreje hišo tudi v najhladnejših zimskih dneh. Vodilo zasnove je bila preprostost: brez zapletene tehnologije, brez dragih sistemov in zahtevnega vzdrževanja. Vse je logično in enostavno.
Ob hiši stoji tudi star skedenj, ki so ga skrbno obnovili in vanj umestili garažo ter prostor za shranjevanje. Arhitekti so hišo postavili tako, da skupaj s skednjem ustvarjata bogate zunanje ambiente.
Lastnika sta prej živela v mestu, a pravita, da se tja ne bi več vrnila. Stik z naravo ju vsak dan navdihuje. »Ko si v stiku z naravo, si v stiku z življenjem in smrtjo,« pravita. »Občutiš lepote, ki jih ponuja, in tudi njeno surovo silo. In ob tem se počutiš zares živega.«


Intervju z arhitekti 3biro:
Redko vidimo sodobno hišo, ki je zgrajena iz brun. Kako je prišlo do te odločitve in kako je vplivala na arhitekturo?
V našem biroju je izbira konstrukcijskega materiala vedno del najzgodnejše faze projektiranja, saj njegove lastnosti močno vplivajo na zasnovo hiše. Tokrat je poleg naše stalne želje po čim večji uporabi domačega lesa prevladala naročnikova izrecna želja po gradnji iz brun.
Hiša stoji ob obstoječem skednju, s katerim vzpostavlja zanimiv dialog. Kaj je vodilo pri umestitvi novega objekta?
Vsak projekt mora izhajati iz danosti prostora. Novo hišo smo zato postavili tako, da se pogovarja s staro, hkrati pa oblikuje različne značilne sekvence ruralne zazidave – dvorišče, predvrt, vrt …
Previs temeljne plošče nad teren poudari lahkotnost hiše. “Dotakni se zemlje nežno” je eno od vodil sonaravne arhitekture. Kako ste to dosegli?
Upoštevanje terena je ključno. Novo hišo smo postavili na os in sedlo doline, da smo uporabnikom omogočili poglede proti Alpam in vasi. Temeljenje je preprosto: poglobljen temelj tvori okvir utrjenega nasutja, iz katerega izhaja konzola. Ta razporedi obremenitev in nudi dodatni prostor pod hišo, kjer lastniki shranjujejo drva. Teren se je zato minimalno spreminjal.
Kako ste rešili toplotno izolativnost? Zunaj so bruna, znotraj viden les – kaj je vmes?
Bruna so konstrukcija in fasada hkrati. Z notranje strani sledijo toplotna izolacija, ločilni sloj in notranja lesena obloga.
Hiša se ogreva izključno na drva. Kako to deluje v praksi?
Sodobne hiše so nizkoenergijske in potrebujejo majhne ogrevalne moči. Kamin je običajno predimenzioniran, saj manjših na trgu skoraj ni. Ključno je premišljeno oblikovati prostore, da toplota naravno kroži.
Bruna so na zunaj zaščitena s premazom. Bi lahko ostala povsem neobdelana?
Teoretično da. A izbrali smo lokalno smreko, ki za dolgotrajno odpornost potrebuje zaščito. Odločitev je bila pragmatična in tudi finančno utemeljena.
Konstrukcija objekta je berljiva na fasadi: ritem stropnikov je tradicionalen motiv, interpretiran sodobno. Kako ste se navezali na vernakularne rešitve?
Les je lahko končni material – njegova struktura in logika konstrukcije to omogočata. A gradnja iz brun je posebna, saj je treba upoštevati posedanje zložb skozi čas. Detajli spojev in naleganja morajo biti temu prilagojeni. Zato vedno črpamo iz “tradicionalne pameti graditeljev”, ki jo nato nadgradimo v sodobne rešitve.
Gradnja z bruni pri nas ni pogosta. Bi lahko postala relevanten odgovor na trajnostno gradnjo?
Menimo, da da. V bistvu je predhodnica križno lepljenih plošč, vendar v nasprotlju z njimi nima lepil. Gre za skoraj nepredelan, nažagan les. Ima svoje pomanjkljivosti, ki pa jih z ustreznimi projektantskimi prijemi zlahka obvladamo.
Arhitektura: 3BIRO
Avtorji: prof. Janez Koželj, Blaž Rupar, Tina Rupar kobe, Maruša Jamnik
Lokacija: Imenje
Leto: 2023
Foto: Miran Kambič
Napisal: Matevž Granda

3 hours ago
20










![[Video] Andrej Rupnik in Jan Zobec: »Šutarjev zakon je politični dekret iz hitrih in nedomišljenih rešitev« (Vroča tema, 8. 11. 2025)](https://www.domovina.je/slike/medium/zobec-rupnik.jpg)

English (US)