333 milijonov evrov manj za socialne prejemke: kaj to pomeni za otroške dodatke in pomoč?

1 hour ago 29

Predlog državnega proračuna za leto 2027 predvideva občutno manj denarja za prejemke posameznikov in gospodinjstev. Med postavkami, pri katerih so načrtovani nižji izdatki, so otroški dodatki, denarna socialna pomoč, starševska nadomestila in štipendije. Vlada zagotavlja, da bodo zakonske pravice izplačane, Fiskalni svet pa opozarja, da načrtovani prihranki niso dovolj pojasnjeni.

Manj denarja v proračunu še ne pomeni nižjega nakazila

Za družino, ki prejema otroški dodatek, ali posameznika, ki potrebuje socialno pomoč, je ključno vprašanje, ali bo prihodnje leto na račun dobil manj denarja. Iz nižje proračunske postavke tega še ni mogoče sklepati. Skupna poraba je odvisna tako od višine prejemkov kot od števila upravičencev, spremembe pravic pa bi zahtevale ustrezno zakonsko podlago.

Sredstva naj bi se za transfere posameznikom in gospodinjstvom z letošnjih predvidenih 2,234 milijarde evrov prihodnje leto zmanjšala na 1,901 milijarde evrov. To je 333 milijonov evrov oziroma 14,9 odstotka manj.

Finančni minister Andrej Šircelj je ob pomislekih zagotovil: »Nikomur ne bomo nič vzeli. Vse pravice so zagotovljene z zakonom in jih bomo tudi izplačali.«

Odprto pa ostaja, kako bo država ob izplačevanju vseh pravic dosegla tako veliko zmanjšanje porabe.

Pri otroških dodatkih 51 milijonov manj, pri socialni pomoči 78 milijonov

Po podatkih je pri starševskih nadomestilih predvidenih približno 83 milijonov evrov manj kot letos, pri denarni socialni pomoči 78 milijonov, pri otroških dodatkih 51 milijonov in pri štipendijah 20 milijonov evrov manj. Za osebno asistenco je načrtovano zmanjšanje za približno 55 milijonov evrov.

Fiskalni svet opozarja, da bi moralo za dosego predvidene porabe ob nespremenjeni višini pravic pri petih največjih transferjih število upravičencev upasti za približno 20 do 33 odstotkov. Poleg otroških dodatkov, starševskih nadomestil, socialne pomoči in osebne asistence gre še za nadomestila za brezposelnost.

To je izračun potrebnega zmanjšanja za dosego proračunskega načrta, ne napoved, da bo toliko ljudi dejansko izgubilo prejemke.

Vlada napoveduje nadzor, vprašanje ostaja obseg prihrankov

Vlada prihranke povezuje predvsem z gospodarnejšo porabo, povezovanjem evidenc, odpravljanjem podvajanj in doslednejšim preverjanjem upravičenosti. Toda po opozorilih Fiskalnega sveta ni dovolj jasno, na katerih predpostavkah temeljijo nižji izdatki in koliko naj bi posamezni ukrepi dejansko prinesli.

Večja zaposlenost lahko denimo zmanjša potrebo po socialni pomoči, sama po sebi pa ne pojasni občutnega zmanjšanja sredstev za starševska nadomestila.

Vladne okvirne ocene prihrankov poleg socialnih transferjev in osebne asistence vključujejo tudi bolniška nadomestila ter zamik zdravstvenih investicij. Ker gre za različna področja javne porabe, teh zneskov ni mogoče preprosto enačiti s 333-milijonskim zmanjšanjem sredstev za posameznike in gospodinjstva.

Kaj se zgodi, če načrtovanega prihranka ne bo?

Za prejemnike je bistveno, da proračunski načrt sam po sebi ne odpravlja zakonsko določenih pravic. Če načrtovana sredstva ne bodo zadoščala za izplačila, bo morala država zagotoviti dodatno financiranje, prerazporediti porabo ali prilagoditi proračun.

Fiskalni svet opozarja še na možen vpliv varčevanja na državno blagajno. Če bi gospodinjstva prejela manj denarja, bi lahko manj porabila, država pa bi pobrala manj davkov. Prihranek bi bil zato lahko manjši od načrtovanega.

Pripravil: K. J.
Vir: www

<p>The post 333 milijonov evrov manj za socialne prejemke: kaj to pomeni za otroške dodatke in pomoč? first appeared on NaDlani.si.</p>

Read Entire Article