30 let sodobne mature – več kot 250.000 maturantov in skoraj 9000 zlatih

Slovenija letos obeležuje pomemben mejnik v svojem izobraževalnem sistemu – 30. obletnico ponovne uvedbe mature. Leta 1995, štiri leta po osamosvojitvi, je bil zaključen večdesetletni sistem zaključnih izpitov, nadomestila pa jih je sodobna matura, ki je postala obvezni pogoj za zaključek gimnazije in vpis na študij. Leta 2002 se ji je pridružila še poklicna matura, namenjena dijakom srednjega strokovnega izobraževanja.

30 let mature

Od 7.891 kandidatov do 255.000 maturantov

V prvem letu nove mature jo je opravljalo 7.891 dijakov, od katerih je bilo uspešnih kar 91 %. Med njimi jih je 128 doseglo najmanj 30 točk od možnih 34 in si prislužilo naziv zlatih maturantov. V zadnjih treh desetletjih se je število maturantov povzpelo na več kot 255.000. Na seznam zlatih maturantov jih je bilo vpisanih 8.778, med katerimi je 661 doseglo vseh 34 točk, so zapisali na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Vzpon in padec zanimanja za gimnazije

Ko je bila matura ponovno uvedena, je srednje splošno izobraževanje obiskovalo nekaj več kot 24.000 dijakov, kar je predstavljalo 24 % vseh srednješolcev. Zanimanje za gimnazije je nato raslo in med leti 2007 in 2009 je bilo kar 41 % vseh srednješolcev gimnazijcev. V zadnjih petnajstih letih pa se je delež zmanjšal – v šolskem letu 2023/24 je bilo v gimnazije vpisanih 28.557 dijakov oziroma 35 % vseh srednješolcev.

Gimnazijke ostajajo v večini

Zanimivost, ki spremlja tri desetletja mature, je tudi spolna sestava gimnazijcev. Dekleta že vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja predstavljajo večino – njihov delež se je tedaj gibal okrog 61 % in se tudi v zadnjih letih ni bistveno spremenil. V šolskem letu 2023/24 je gimnazije obiskovalo 17.600 deklet in 11.000 fantov.

Vsi, ki maturirajo, ne zaključijo študija

Kot še pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije, se večina maturantov po zaključku gimnazije odloči za nadaljevanje študija, a vsi študija ne dokončajo. Podatki iz leta 2020 kažejo, da vrsta srednješolske izobrazbe pomembno vpliva na uspešnost zaključka študija. Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo 39 % študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Medtem je bilo uspešnih 56 % tistih, ki so predhodno opravili gimnazijo. Pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju je bila razlika podobna – 53 % proti 69 % v korist nekdanjih gimnazijcev.

Matura torej ostaja pomemben prehod med srednješolskim in terciarnim izobraževanjem, hkrati pa tudi pokazatelj širših trendov v slovenskem šolstvu, ki se skozi desetletja nenehno spreminja.

Objava 30 let sodobne mature – več kot 250.000 maturantov in skoraj 9000 zlatih se je pojavila na Vse za moj dan.