25. april tudi v Gorici v znamenju polemik

Današnje svečanosti ob dnevu osvoboditve tudi na Goriškem niso minile brez polemik. Slovesnost na goriškem pokopališču, kjer so vence polagali ANPI-VZPI, SKGZ in SSO, je goriški občinski odbornik Maurizio Negro predčasno zapustil, potem ko je bil Mirko Primožič v imenu združenja partizanov Italije v svojem nagovoru dokaj kritičen do mestne uprave.

»Kot drugod v državi imamo tudi v Gorici upravo, ki je v popolnem sozvočju z oblastno državno politiko do slovenskega Narodnoosvobodilnega boja in do italijanskega odporništva - Rezistence. Osvoboditev mesta označujejo za njegovo okupacijo, o triletni nemški nacistični zasedbi mesta in vključitvi v Adriatisches Kustenland ne spregovorijo. Dvajsetletno fašistično diktaturo in nasilja nad Slovenci omenjajo zelo malo ali najraje nič, o napadu Italije na Jugoslavijo in o vojnih zločinih italijanske vojske popolnoma nič. Ne manjka pa jim prikazovanja povojnih obračunavanj, a samo v naši deželi in ne tudi v preostalih delih Italije in Evrope. Spomnijo se goriških Židov, umrlih v nemških taboriščih, a zamolčijo, da so jih nacistom izročile italijanske mestne oblasti. Še danes prikazujejo garibaldinske italijanske partizane kot nasprotnike ali izdajalce Italije, ker so se borili skupaj s slovenskimi in jugoslovanskimi partizani proti fašistom. Fašiste X Mas, v službi nacističnega okupatorja, pa sprejemajo vsako leto kot branilce italijanstva Gorice,« je dejal Primožič in dodal: »V letu ko je naše mesto skupaj z Novo Gorico Evropska prestolnica kulture, si župan v imenu večine, ki upravlja občino, in ob vzdržanju in odsotnosti nekaterih svetnikov, privošči poudarjati, da je zgodovinska nuja ohraniti Mussoliniju častno občanstvo, nekajurno izpostavo zastav jugoslovanske osvobodilne vojske na nekdanjem sedežu občinske uprave na Verdijem korzu pa ožigosa kot grožeč spomin. Zato naj dan osvoboditve kar ostaja razdvajajoč. Mi, antifašisti, z vsemi, ki prikazujejo boj slovenskih in italijanskih partizanov proti nacifašistom kot nesprejemljivo sodelovanje, nimamo kaj deliti.«

Odbornik Negro se z njegovimi besedami, po katerih je zapustil svečanost, ne strinja. »Še posebej se ne strinjam s trditvijo, da mora ostati 25. april razdvajajoč. Osebno sem prepričan, da so k osvoboditvi prispevali partizani vseh nazorov in anglo-ameriški zavezniki. Po drugi svetovni vojni se je rodila nova Evropa, ki temelji na demokraciji, sobivanju in odpravljanju nesozvočij,« je za Primorski dnevnik povedal Negro in poudaril, da ima prijatelje na obeh straneh meje in da je ravno goriška občna z županom Rodolfom Ziberno na čelu opravile velike korake na poti sožitja in čezmejnega sodelovanja. »Župan je dal postaviti tablo v spomin na Milojko Štrukelj in Normo Cossetto, letos se je zavzel, da so nagrado Mesta Gorica podelili Sergiu Mattarelli in Borutu Pahorju. Res si prizadevamo za čim tesnejše čzmejne stike, zato so se mi zdele kritike na račun občne povsem neumestne,« je poudaril Negro.

Kmalu zatem pa je završalo tudi v Štandrežu, kjer je v dopoldanskem času potekala spominska svečanost. Tamkajšnja sekcija ANPI-VZPI je na štiri drogove ob spomeniku izobesila zastave Evropske unije, Italije, Republike Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Okrog 14.30 so v Štandrež prispeli karabinjerji in z droga sneli jugoslovansko zastavo. Za pojasnilo smo zaprosili župana Rodolfa Ziberno. Odgovoril nam je, da organizatorji svečanosti niso zaprosili za dovoljenje za izobešenje zastav. Predstavniki štandreške sekcije ANPI-VZPI so se odpravili do karabinjerjev, ki so pojasnili, da so se v Štandrež napotili, potem ko so prejeli telefonski klic z opozorilom v zvezi z jugoslovansko zastavo. V Štandrežu so jo sicer izobešali tudi v prejšnjih letih in že nekajkrat je sprožila polemike.