247 let od prvega vzpona na Triglav: zgodba o štirih srčnih možeh

Triglav, simbol slovenskega naroda, je danes nedvomno eden najbolj obiskanih vrhov v naših gorah. Vsako leto ga obišče več tisoč planincev, številni med njimi prvič, mnogi pa se vračajo znova in znova. A zgodba o prvem vzponu, ki so ga pred natanko 247 leti opravili štirje srčni možje iz Bohinja, še vedno buri domišljijo. Njihov pogum, znanje in odločnost so tlakovali pot, ki jo danes mnogi jemljejo za samoumevno, a je bila leta 1778 prava pustolovščina, polna tveganj in negotovosti.

Triglav, Foto: Sébastien Goldberg / Unsplash

Prvi koraki k vrhu, ki je buril domišljijo

Sredi 18. stoletja so Triglav poznali predvsem domačini, ki so ga občudovali iz dolin. Bil je cilj le redkim, predvsem raziskovalcem in znanstvenikom, ki jih je zanimala geologija, botanika in kartografija. Vrh, ki so ga domačini občudovali in se ga hkrati bali, je bil zanje nekaj skoraj mističnega.

Takratna Evropa je doživljala razcvet naravoslovnih ved. V ospredju so bili poskusi raziskovanja najvišjih točk posameznih pokrajin. Prav iz tega zanimanja se je rodila želja po osvojitvi Triglava, ki so jo uresničili Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine, Luka Korošec iz Koprivnika, Matevž Kos iz Jereke in Štefan Rožič iz Savice.

Pot, ki je trajala tri dni

Njihov vzpon se je začel 24. avgusta 1778. Štirje možje so se s skromno opremo in nepopustljivim pogumom povzpeli do Velega polja, kjer so prenočili. Naslednji dan so se podali bliže vrhu, a ga še niso osvojili. Previdno so preučevali teren in se nato vrnili v dolino, kjer so prespali še eno noč.

Končno, 26. avgusta, so stopili na vrh Triglava. Pogled, ki se jim je razprostrl, je bil nekaj povsem novega – prvič so domačini z lastnimi očmi videli razgled, ki ga danes poznamo vsi, ki smo že stali na 2864 metrih.

Kamnita znamenja kot dokaz

Med sestopom so postavljali kamnita znamenja, ki so služila kot prva dokumentirana pot na naš najvišji vrh. S tem so omogočili, da so za njimi po njihovi poti kmalu stopili tudi drugi. Njihovo delo ni bilo le osebni podvig, ampak tudi pomemben prispevek k razvoju planinstva na Slovenskem.

Hacquet in merjenje višine Triglava

Leto dni pozneje je vrh ponovno osvojil naravoslovec Baltazar Hacquet, eden najpomembnejših raziskovalcev slovenskega alpskega sveta. V spremstvu Lovrenca Willomitzerja je izmeril višino Triglava in jo določil na 3018,7 metra, kar je za tedanji čas predstavljalo izjemen dosežek. Danes vemo, da je Triglav visok 2864 metrov, a za konec 18. stoletja je bila takšna natančnost izjemna.

Znanstveni pomen

Hacquetovo delo ni bilo pomembno le za geografijo, ampak tudi za botaniko in geologijo. Njegove raziskave so pripomogle k boljšemu razumevanju narave v Julijskih Alpah in so še danes vir podatkov za zgodovinske raziskave. Prva vzpona leta 1778 in 1779 sta postavila temelje za prihodnje raziskave in odprave, ki so oblikovale današnje planinstvo.

Triglav je simbol narodne zavesti

Triglav ni le gora. Je simbol, ki ga Slovenci nosimo v srcu in ki je vpisan tudi v državni grb. Že v 19. stoletju je postal cilj številnih pohodnikov, ki so v njem videli več kot le izziv. V njem so prepoznavali simbol enotnosti in ponosa.

Planinska društva in prve poti

Sredi 19. stoletja so nastala prva planinska društva, ki so poskrbela za označevanje poti in gradnjo koč. Leta 1895 je bila na vrhu postavljena Aljaževa stolp, ki je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenskih gora. Danes si brez njega vrha skoraj ne moremo predstavljati.

Turizem in nove generacije planincev

V zadnjih desetletjih je Triglav postal cilj številnih pohodnikov iz vsega sveta. Letno ga obišče več deset tisoč ljudi, med njimi so izkušeni alpinisti in popolni začetniki. Kljub množičnosti pa vrh ohranja svoj simbolni pomen, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Bohinjsko jezero

Bohinj in občinski praznik

Zaradi zgodovinskega pomena prvega vzpona je 26. avgust postal občinski praznik občine Bohinj. Domačini na ta dan praznujejo pogum in odločnost svojih prednikov, ki so si upali podati tja, kamor pred njimi ni stopila še nobena domača noga.

Praznovanja vključujejo različne kulturne in športne dogodke, ki povezujejo zgodovino s sodobnostjo. Obiskovalci lahko spoznajo bogato tradicijo Bohinja, ki je neločljivo povezana z gorskim svetom.

Spoštovanje narave

Praznik pa je tudi opomnik na pomen spoštljivega odnosa do gora. Bohinjci poudarjajo, da je Triglav več kot le cilj za fotografijo na družbenih omrežjih. Je naravno bogastvo, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije. Ta zavest se kaže tudi v prizadevanjih za trajnostni turizem in skrbno upravljanje obiskov.

Triglav danes

Danes so poti na Triglav dobro označene, koče so odprte večino leta, oprema je dostopna skoraj vsakomur. Vzpon, ki je bil pred več kot dvema stoletjema prava ekspedicija, je postal dosegljiv tudi rekreativnim pohodnikom. Kljub temu pa zahteva spoštovanje in pripravo, saj je vreme v gorah nepredvidljivo, pot pa fizično zahtevna.

Varnost na prvem mestu

Planinska zveza Slovenije vsako leto opozarja na pomen ustrezne opreme in znanja. Statistika nesreč v gorah kaže, da se mnoge zgodijo prav zaradi podcenjevanja razmer. Triglav ni le idilična kulisa, ampak zahtevna gora, ki zahteva spoštljiv pristop.

Triglav kot učilnica narave

Vzpon na Triglav ni le športni izziv, ampak tudi priložnost za spoznavanje narave. Ob poti lahko opazimo številne endemične rastline in živali, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Julijske Alpe so dom redkih vrst, kot je beloglavi planinski orel ali triglavska roža, ki je postala simbol slovenskih gora.

Pomen dediščine

Prvi štirje možje, ki so se podali na vrh, so s svojim podvigom pustili neizbrisen pečat. Njihova zgodba je več kot le anekdota iz zgodovine, saj nas uči o vztrajnosti, sodelovanju in pogumu. Danes, ko je vzpon na Triglav postal skoraj običajen izlet, je vredno pomisliti, kakšno tveganje in odločnost je zahteval prvi korak na streho Slovenije.

Navdih za prihodnost

Ta dediščina nas uči, da so največji dosežki pogosto rezultat preprostega, a odločnega koraka naprej. Prav zato je 26. avgust več kot le datum na koledarju. Je praznik, ki nas spominja na moč skupnosti in na ljubezen do domače zemlje.

Gora, ki povezuje

Triglav povezuje različne generacije in skupnosti. Otroci ga spoznavajo v šoli, planinska društva ga promovirajo skozi pohode in izobraževanja, za mnoge Slovence pa ostaja cilj, ki ga želijo doseči vsaj enkrat v življenju. Ta povezanost daje Triglavu poseben pomen, ki presega športne in turistične razsežnosti.

Kaj prinaša prihodnost?

Prvi vzpon na Triglav je bil začetek poti, ki traja še danes. V prihodnje bo izziv ohraniti ravnovesje med množičnostjo obiskov in zaščito občutljivega gorskega ekosistema.

Z odgovornim pristopom, spoštovanjem narave in zavestjo o zgodovinski vrednosti bo Triglav še dolgo ostal simbol slovenskega naroda in ponos vseh, ki stopijo na njegov vrh.

Sporočilo štirih pogumnih mož

Zgodba o Willomitzerju, Korošcu, Kosu in Rožiču ni le del zgodovine, ampak opomin, da so prave poti vedno tiste, ki jih utirajo pogum, sodelovanje in ljubezen do domače zemlje. To sporočilo je danes aktualno bolj kot kadarkoli, saj nas opominja, da so narava in dediščina dobrini, ki ju moramo negovati.

Triglav kot večni simbol

Gora, ki jo danes zmore osvojiti skoraj vsak, ostaja več kot le vrh. Triglav ostaja simbol enotnosti, vztrajnosti in povezanosti naroda. To jo dela posebno in to jo bo ohranjalo kot kraj, kamor se bomo vračali znova in znova.

Ukanc v Bohinju za pobeg od vsakodnevnega vrveža

Objava 247 let od prvega vzpona na Triglav: zgodba o štirih srčnih možeh se je pojavila na Vse za moj dan.