24. april – Slovenski dan brez zavržene hrane

4 hours ago 9

ARTICLE AD

Vsako leto 24. aprila obeležujemo Slovenski dan brez zavržene hrane. Ta dan nas opominja, da ima prav vsak izmed nas vpliv – tako na okolje kot tudi na bolj odgovorno ravnanje s hrano in ne navsezadnje svoj družinski proračun. V časih, ko je hrana marsikje še vedno težko dostopna, se pogosto pozablja, koliko je po nepotrebnem konča v smeteh.

V Sloveniji na letni ravni še vedno zavržemo preveč hrane – največ, kar 44 %, prav v gospodinjstvih oz. kar 78 kg na posameznika. Ta dva podatka nista le zgolj statistika, ampak realni odsev naših navad, načina življenja in odnosa do hrane.

A z malimi, premišljenimi koraki lahko veliko spremenimo. Hrano lahko shranjujemo bolje, je veliko več porabimo do konca, iz ostankov ustvarimo kaj novega – in predvsem: začnemo o njej razmišljati z več spoštovanja.

Hranozavest – nov izraz na obzorju

V lanskem letu je ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane nastala tudi nova beseda – hranozavest. Gre za izraz, ki poudarja spoštljiv, premišljen in trajnosten odnos do hrane. Izpostavlja pozitivne asociacije, kot sta odgovorno ravnanje s hrano in ozaveščeno prehranjevanje.

Hranozavesten je tisti posameznik, ki razmišlja o izvoru živil, njihovi hranilni vrednosti, roku uporabe in vplivu na okolje. Obenem zna živila smiselno porabiti in iz ostankov ustvariti kaj novega. Dolgoročni cilj je, da izraz hranozavest postane del vsakdanjega jezika – in s tem tudi naše skupne miselnosti.

Hranozavest se začne z dejanji – doma in v skupnosti

Spoštljiv odnos do hrane se ne začne le z lepo mislijo in dobrimi nameni, temveč s konkretnimi dejanji. V vrtcih, šolah, domovih za starejše in na kmetijah v Domžalah in okolici so se že oblikovale številne dobre prakse, ki kažejo, kako je mogoče zmanjševati količino zavržene hrane in istočasno krepiti zavedanje o njeni vrednosti. V nadaljevanju predstavljamo primere, ki navdihujejo.

Vrtec Domžale: Spoštovanje hrane se razvija že od malih nog

V Vrtcu Domžale se pomen spoštljivega odnosa do hrane, narave in okolja prepleta z vsakodnevnim življenjem otrok. Vzgojiteljice skupaj z otroki redno izvajajo različne dejavnosti, skozi katere najmlajši spoznavajo, da hrana ni samoumevna in da za vsak grižljaj stoji trud mnogih rok – od pridelovalcev do kuharjev.

Skozi zgodbe, igre, delavnice, pogovore in konkretna izkustva otroci raziskujejo, kako nastane hrana in zakaj je ne smemo metati stran. Posebno mesto zavzemajo obogatitvene dejavnosti, pri katerih sodelujejo tudi starši in stari starši, pa tudi različni tematski projekti, kot so Ekošola, Tradicionalni slovenski zajtrk, Dan slovenske hrane, Zeleni ponedeljek, Slovenski dan brez zavržene hrane, Kosilo na prostem in Slavnostno kosilo.

Otroke se v vrtcu spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri pripravi preprostih obrokov – skupaj izdelujejo smutije, kompot, pečejo kostanj in sušijo jabolka. Poleg tega ima vsaka enota svoj vrtnarski kotiček, kjer otroci z veseljem spremljajo rast rastlin, sadijo semena, obirajo plodove in tako razvijajo občutek za naravne procese in trud, ki je potreben, da neko živilo zraste. Ob tem se lahko tudi posladkajo z jagodami, zagrizejo v sveže redkvice, korenček ali list solate, ki so jih sami pomagali pridelati – kar dodatno krepi povezanost s hrano in spoštovanje do nje.

Pomemben poudarek je tudi na tem, da otroci pojedo toliko, kolikor zmorejo – ni prisile, je pa veliko spodbude. Vzgojiteljice z njimi veliko raziskujejo okuse, vonje, sestavine jedi, spodbujajo poskušanje nove hrane in razumevanje, zakaj je prehranjevanje pomembno za zdravje. Otrokom vsa hrana ni všeč, zato dopuščajo, da si izbirajo koliko česa bodo pojedli, pri tem pa jih spodbujajo, da poskušajo tudi nove okuse in hrano, ki jim je na prvi pogled neznana. Pri otrocih je pomembno vztrajanje, da se določenih okusov navadijo, motivacija je večja kot doma. V vrtcu obrok skupaj uživa cela skupina in vpliv prijateljev je močna spodbuda, da otrok poskusi tudi kaj novega. Je pa zelo pomemben zgled odraslih, naš odnos do hrane in način, kako to predamo otrokom.

Vrtec aktivno sodeluje v programu Ekošola in redno meri količino kuhinjskih odpadkov. S tem zbirajo podatke, na podlagi katerih prilagajajo količine pripravljenih obrokov in izboljšujejo prehranski sistem. Posebno ponosni so na rezultat iz preteklega leta – količino kuhinjskih odpadkov so uspeli zmanjšati za kar 24 % oziroma 4 tone.

Ostanke hrane po obrokih zbirajo ločeno in jih predajo za to pooblaščenemu podjetju, vendar si pri tem prizadevajo, da bi odpadkov bilo čim manj. Kruh, ki ostane, predelajo v kruhove cmoke, sadje, ki ga narežejo na krhlje, in zelenjavne krožnike pa ponujajo otrokom kot zdrav prigrizek čez dan.

V jedilnike vključujejo lokalno pridelano, kakovostno in ekološko hrano, pri čemer redno presegajo zakonsko predpisane deleže. Kljub omejitvam javnih naročil in višjim cenam ekoloških živil skrbijo, da otroci jedo zdravo, varno in raznoliko.

Vrtec Domžale je dokaz, da se spoštljiv odnos do hrane lahko začne že v zgodnjem otroštvu – z zgledom, z razumevanjem, z izkušnjo in z veliko mero skupnosti. Vsaka solata z domačega vrta, vsak grižljaj kruha, ki ni končal v košu, in vsaka zgodba o tem, kako zraste korenček, pripomorejo k bolj trajnostni prihodnosti – za vse nas.

Manj zavržene hrane, več sodelovanja: Zgodba OŠ Preserje pri Radomljah

V šolski kuhinji Osnovne šole Preserje pri Radomljah se vsakodnevno trudijo, da bi bila količina zavržene hrane čim nižja. Ostanke hrane zbirajo ločeno. Ločujejo namreč med užitnimi (nezaužita hrana) in neužitnimi ostanki (kot so olupki in kosti). Del organskih ostankov konča na lastnem šolskem kompostniku, kar predstavlja pomemben korak k krožnemu ravnanju z viri.

Ena ključnih praks šole je redno spremljanje količine zavržene hrane. Na podlagi teh podatkov prilagajajo tedenske jedilnike. Kot pravijo, so se z novimi smernicami priporočila sicer spremenila, a kadar je možno, upoštevajo tudi želje svojih učencev.

Jedi pripravljajo glede na dejansko število prijavljenih otrok, hkrati pa upoštevajo tudi njihove predloge. Učenci lahko na primer že vnaprej sporočijo, če si želijo manjše porcije, če vedo, da določenega živila ne marajo.

Pomembno vlogo pri tem ima šolska prehranska skupina, v kateri sodelujejo učitelji, predstavniki staršev in učenci. S pomočjo anket, povratnih informacij in sestankov šolske skupnosti kuhinja dobiva smernice, kaj je učencem všeč, česa si želijo več in česa manj. Ta dvosmerna komunikacija je osnova za uspešno in prilagojeno šolsko prehrano.

Osnovna šola Preserje pri Radomljah svojo vlogo pri izobraževanju o trajnostni prehrani gradi tudi skozi dogodke in projekte. Med njimi izstopa vsakoletni Tradicionalni slovenski zajtrk, ki učence poveže z lokalno pridelano hrano in podeželsko dediščino. Ob Svetovnem dnevu hrane organizirajo naravoslovni dan s poudarkom na pomenu hrane in njene vrednosti. Poleg tega šola sodeluje v projektu Šolska shema, s katerim vzpodbujajo zdravo prehranjevanje.

Del živil, kot so mleko, med, sadje in jajca, kupujejo od lokalnih pridelovalcev. Če ne bi bili vezani na javna naročila, bi, kot pravijo, v idealnih razmerah še več hrane naročali lokalno.

Kot svojo dobro prakso šola posebej izpostavlja spremljanje količine zavržene hrane. To je po njihovem mnenju najbolj neposreden in učinkovit način, da se ugotovi, kaj otroci zares jedo z veseljem in česa ne marajo. Tak pristop jim omogoča boljše načrtovanje nabav in pripravo obrokov.

Leopold Miš z kmetije Eko Miš na Gorjuši o ravnanju s pridelki in zmanjševanju zavržene hrane.

Na kmetiji Eko Miš je odnos do hrane še vedno globoko povezan s tradicijo in praktičnim razmišljanjem. Kot je povedal Leopold Miš, pridelki skoraj nikoli ne ostanejo neporabljeni – tudi tisti, ki niso prve kakovostne klase, se uporabijo naprej. Iz takšnih jabolk in hrušk izdelujejo sokove in kis, medtem ko šparglje, ki ne ustrezajo prodajnim standardom, pogosto prevzamejo lokalne gostilne za pripravo juh. Že pri obiranju sadja v sadovnjaku sami delajo skrbno selekcijo, saj vse poškodovano ali okuženo sadje sproti odstranijo in kompostirajo.

G. Miš ob začetku sezone pogosto razdeli nekaj pridelkov brezplačno – sosedom, sovaščanom ali mimoidočim kupcem na njivi – da ti lahko poskusijo, kaj ponuja. Pravi, da je ravno osebna izkušnja tista, ki pogosto prepriča kupca, da pride ponovno.

Na njihovi domačiji se zavržki hrane praktično ne pojavljajo. Kruh peče njegova mama, če ostane, ga posušijo in ga pojedo kure. Ostanki hrane na krožniku prav tako končajo pri kurah, jabolka in hruške pa predelajo v kompote, sokove in kis. Pravi, da je pri kuhanju ključna uravnovešenost v količini hrane – pripravi se je le toliko, kot se je poje. Po njegovem mnenju je na podeželju še vedno močno prisotna praksa kroženja hrane – tudi zato, ker imajo mnogi doma živali ali kompostnike, kar omogoča vračanje hrane v naravni cikel.

Pri zaznavanju vedenja potrošnikov opaža, da se večina še vedno zanaša na velike trgovske verige. Čeprav sam ohranja stalno bazo zvestih strank, ugotavlja, da je zanimanje za neposredno prodajo na kmetijah in tudi za ekološko pridelavo manjše, kot bi si želel. Kljub temu izpostavi, da se je domžalska tržnica zelo lepo razvila in privablja številne obiskovalce, kar je spodbudno.

Poleg jabolk, hrušk in špargljev na kmetiji v zadnjem času gojijo tudi industrijsko konopljo. Z njo zasajajo zemljišča v sadovnjaku, ko odstranijo stara drevesa – konoplja namreč velja za izjemno rastlino, ki učinkovito čisti zemljo. Pridelek prodajajo podjetjem, ki iz konoplje izdelujejo CBD kapljice, čaje in druge izdelke.

Njegov nasvet potrošnikom, ki si želijo doma zmanjšati količino zavržene hrane, je preprost: »Kupujte manj, pa ekološko. Morda boste res plačali malce več, a boste tudi vse pojedli. Veliko ljudi danes kupuje z očmi – in to je največja past.« še sklene svoje misli Leopold Miš.

Zadruga Jarina: Lokalna hrana kot most med kmeti in skupnostjo

V Zadrugi Jarina verjamejo, da je lokalna hrana pomemben del rešitve za manj zavržene hrane. Ker je pot od njive do krožnika krajša, so izgube manjše, hrana pa bolj sveža. Prav tako lahko lokalni pridelovalci hitro zaznajo spremembe v povpraševanju in se nanje prilagodijo, kar zmanjšuje tveganje za presežke.

Zadruga Jarina pri sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kot so šole in vrtci, deluje izredno prožno. Če kmetje na primer napovejo presežke – kot v primeru večjih količin solate – jih vključijo v svojo ponudbo in oblikujejo akcijske cene. Nato se neposredno povežejo s kupci in jim predstavijo možnost ugodnega nakupa, s čimer učinkovito povežejo lokalne pridelovalce s končnimi porabniki.

Pomemben del njihovega delovanja je tudi natančno planiranje količin glede na potrebe kupcev. V trgovini izdelke z bližnjim rokom uporabe ali »nepopolnim« videzom ponudijo po znižani ceni. Z junijem 2026 pa uvajajo še storitev liofilizacije – sušenja z zamrzovanjem, ki bo omogočila dolgotrajno shranjevanje presežkov sadja, zelenjave in drugih živil. S tem bodo ustvarjali lastne inovativne izdelke, storitev pa bodo ponudili tudi drugim lokalnim kmetom in gospodinjstvom, ki bodo lahko svoje viške shranili na trajen način.

Najpogostejši presežki so hitro pokvarljiva živila, kot so jagode, solata, mlečni izdelki in kruh. Te pogosto ob koncu dneva ponudijo po nižjih cenah ali pa jih v prihodnje predelajo s postopkom liofilizacije.

In kako lahko potrošniki prispevajo k manj zavržene hrane? Preprosto – naj izberejo lokalno. Z nakupom pri lokalnih ponudnikih, sprejemanjem sezonske in »nepopolne« hrane ter podporo krajšim verigam prispevajo k manjšemu okoljskemu odtisu in učinkovitejši rabi hrane.

S skrbjo za stanovalce in spoštovanjem do hrane: Kako Dom upokojencev Domžale zmanjšuje zavržke

V Domu upokojencev Domžale prehrano načrtujejo v skladu s prehranskimi potrebami in dietami posameznih stanovalcev. Redno izvajajo mesečne sestanke s stanovalci, kjer lahko ti izrazijo svoje želje glede prehrane, pri čemer sodeluje tudi vodja kuhinje. Zadnje ankete kažejo na visoko zadovoljstvo stanovalcev s prehrano.

Za zmanjšanje ostankov hrane se trudijo obroke prilagajati posameznikom – tako po količini kot po sestavi – saj sodelavci dobro poznajo prehranske navade stanovalcev. Kljub temu včasih pride do ostankov, ki jih ni mogoče predvideti. Poseben izziv predstavlja meso, ki se pogosto znajde med odpadki, saj ga mnogi starejši ne marajo, ne glede na obliko priprave.

Pri pripravi obrokov upoštevajo diete in posebne želje, vendar zaradi sistemskega obračunavanja hrane ne morejo vedno postreči manjših porcij, tudi če si jih stanovalci želijo. Presežke hrane po možnosti ponudijo v domski kavarni, saj jim zakonodaja ne dopušča širšega razpolaganja z ostanki pripravljenih obrokov.

Svežo hrano naročajo sproti in jo shranjujejo v hladilnici, kar omogoča boljši nadzor nad zalogami. Pri sestavljanju menijev so fleksibilni, kar jim pomaga pravočasno porabiti sveže zaloge. Čeprav so zaradi javnih naročil vezani na določene dobavitelje, v poletni sezoni pogosto naročajo lokalno pridelano sadje.

Dom upokojencev Domžale si bo tudi v prihodnje prizadeval za visoko kakovost prehrane ter učinkovito zmanjševanje zavržene hrane.

Kako lahko vsak od nas prispeva k manj zavržene hrane?

Hranozavest se začne doma – z načrtovanjem, premišljenimi nakupi in pravilnim ravnanjem s hrano. Za konec z vami delimo še nekaj preprostih korakov, ki lahko vsakemu izmed nas pomagajo zmanjšati količino odpadne hrane:

Načrtujmo jedilnik in nakupe. Pred nakupom preverimo, kaj imamo doma, in pripravimo nakupovalni seznam. Tako kupimo le tisto, kar res potrebujemo.

Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Posebej pri hitro pokvarljivih živilih premislimo, ali jih bomo res porabili.

Bodimo pozorni na rok uporabe posameznega živila. »Uporabno do« pomeni, da je živilo varno do navedenega datuma; »uporabno najmanj do« pa označuje, da je živilo pogosto uporabno še nekaj časa po datumu.

Pravilno shranjujmo živila. Poskrbimo, da so prostori čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane dobro zapremo ali pokrijemo.

Porabimo ostanke. Iz ostankov lahko pripravimo nove jedi – smoothije, enolončnice, solate ali domače drobtine.

Zamrznimo presežke. Odvečne obroke, kruh ali zelenjavo lahko zamrznemo in uporabimo kasneje.

Z majhnimi koraki lahko dosežemo velike spremembe – začnimo že danes.

Avtor: Ana Britovšek Kunšek, Ana Šavnik in Saša Obersnu

The post 24. april – Slovenski dan brez zavržene hrane appeared first on domžalec.si.

Read Entire Article