20-letnica najdrznejšega ropa v Sloveniji: Zgodba, ki še danes buri duhove

Mineva natanko 20 let od enega najbolj drznih in filmskih ropov v slovenski zgodovini. V noči s 31. oktobra na 1. november 2005 se je v središču Ljubljane zgodil dogodek, ki bi ga zlahka postavili v scenarij hollywoodskega trilerja. Pet zamaskiranih roparjev je iz trezorja SKB banke na Bavarskem dvoru – današnje OTP banke – izpraznilo kar 428 sefov in povzročilo škodo, ocenjeno na več kot 16 milijonov evrov.

Kljub letom preiskav, sodnim postopkom in mednarodnim iskanjem ukradenega denarja večina plena nikoli ni bila najdena. Rop SKB banke je tako postal sinonim za popoln zločin — a z grozljivim epilogom.

Noč, ko je Ljubljana zaspala – in roparji udarili

Bila je noč na predvečer dneva mrtvih, ko so bile ulice Ljubljane skoraj prazne.
Ob 22.30 je moški poklical v banko in se predstavil kot najemnik sefa, ki želi opraviti pozno opravilo. Nekaj minut kasneje sta se pred trezorjem pojavila dva moška — eden od njiju se je predstavil kot isti klicatelj.

Z uporabo pravega uporabniškega imena in gesla sta brez težav vstopila v notranjost banke. Tam sta z lepilnim trakom onesposobila dva varnostnika, nakar sta v prostor spustila še tri člane tolpe, ki so se pripeljali z ukradenim vozilom.

S seboj so imeli profesionalno orodje, vključno z varilnimi aparati in kovinskimi vzvodi. Z neverjetno natančnostjo so v osemih urah odprli 428 sefov in poskušali še v dodatnih 29.

Pobegnili so šele ob zori, ko je Ljubljana že vstajala — neopaženo in brez sledi.

Preiskava, ki je trajala leta

Rop SKB banke je sprožil eno največjih kriminalističnih preiskav v zgodovini slovenske policije.

Več kot 50 kriminalistov je sodelovalo pri pregledu dokazov, posnetkov in zaslišanj.
Sledi so vodile tudi v tujino, pomoč je ponudil celo Interpol, a kljub temu je dolga leta primer obstal v slepi ulici.

Šele leta 2012 so policisti aretirali dva ključna osumljenca — Dejana Vidmarja in Saša Noseta.

Oba sta bila obsojena leta 2014: Nosetu je bilo prisojenih 14 let zapora, Vidmarju pa 15 let, saj je bil obtožen še skrivanja ukradenih umetnin Ivana Groharja.
Poleg zaporne kazni je bilo obema naloženo tudi vračilo 1,3 milijona evrov, vendar je bila večina ukradenega denarja še vedno neizsledljiva.

Tragičen epilog: ugrabljen in mučen zaradi skrivnosti plena

Slovenijo je leta 2014 pretresla še ena zgodba, povezana s tem ropom.
26. junija je bila ugrabljena Zorica Škrbić, dolgoletna partnerica Dejana Vidmarja.
Skupina moških jo je ugrabila, brutalno pretepla in mučila, ker naj bi iskali informacije o kraju, kjer naj bi bil skrit del ukradenega denarja.

Po mučenju so jo odvrgli v Podpeči, kjer je zaradi poškodb umrla.

Njena smrt je razkrila, da senca ropa še vedno visi nad mnogimi ljudmi, povezanimi s primerom.

Sodišče je kasneje obsodilo Željka Petrovića, Blagoja Sazdova in Senada Livadića, ki so prejeli med dvema in petnajstimi leti zapora, medtem ko je Milan Trivković kasneje dosegel oprostilno sodbo.

Zapuščina ropa: simbol pomanjkljivosti sistema

Rop SKB banke je pokazal, kako ranljiv je bil bančni varnostni sistem sredi 2000-ih let.
Tako profesionalno izveden vlom, brez enega samega strela, je razgalil pomanjkanje protokolov, šibko notranje varovanje in odvisnost od posameznih zaposlenih.
Kljub tehnološkemu napredku, večina sefov še danes deluje po enakih osnovnih principih — in prav ta primer je bil razlog, da so banke uvedle dodatne postopke preverjanja in nočni nadzor.

A morda je najpomembnejša zapuščina ropa vprašanje morale in pohlepa. Tudi če bi denar kdaj našli, bi bil moralni dolg večji od materialnega.

Dogodek, ki se je začel kot načrt stoletja, se je končal s smrtjo, uničenimi življenji in spominom, ki še danes buri duhove.

Rop SKB banke ostaja simbol slovenske kriminalne zgodovine – natančno načrtovan, hladno izveden in usodno zaznamovan s človeško tragedijo. Dvajset let kasneje se zdi, da so odgovori znani, a resnica o tem, kam je izginilo 16 milijonov evrov, verjetno ne bo nikoli razkrita.

Spletno uredništvo